Podnebne spremembe: Osrednja Azija je vedno toplejša
V Samarkandu, zgodovinskem središču Uzbekistana, je potekal letošnji podnebni forum, ki je osvetlil zaskrbljujoče razmere v Srednji Aziji. Uzbekistanski predsednik Shavkat Mirziyoyev je v uvodnem nagovoru opozoril, da se rodovitna zemljišča v regiji hitro zmanjšujejo, medtem ko prebivalstvo narašča in bi lahko čez 25 let preseglo 100 milijonov ljudi.
Forum, ki je privabil voditelje petih srednjeazijskih držav ter visoke predstavnike Evropske unije, je poudaril nujnost ukrepanja ob vse večjih podnebnih izzivih, poroča Euronews. Regija se sooča z dvigom temperatur, pomanjkanjem vode in posledično zmanjševanjem pridelkov, kar ogroža prehransko in energetsko varnost. Delegati so izpostavili, da je več kot 20 odstotkov zemlje v Srednji Aziji že degradiranih, v naslednjih desetletjih pa bi se lahko pridelek zmanjšal za tretjino, če ne bo ustreznih ukrepov.
Letošnji dogodek je nadaljevanje vrha Srednja Azija–Evropska unija, ki je sodelovanje med regijo in EU dvignil na strateško raven. Prisotnost predsednikov Uzbekistana, Kazahstana, Tadžikistana, Kirgizistana in Turkmenistana ter predsednika Evropskega sveta Antonia Coste in predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je pokazala resnost zaveze k reševanju teh problemov. Razprave so se osredotočile na konkretne projekte, ki naj bi preprečili širjenje puščav in zagotovili trajnostni razvoj. Mirziyoyev je poudaril, da so podnebne spremembe neločljivo povezane s preživetjem regije, in pozval k združitvi znanstvenih in praktičnih prizadevanj za prilagoditev kmetijstva in gozdarstva na nove razmere.
Strateško partnerstvo z EU: Upanje v boju proti podnebni katastrofi
Sodelovanje z Evropsko unijo je bilo ena od osrednjih tem foruma. EU že dolgo podpira projekte za boj proti podnebnim spremembam v Srednji Aziji, zdaj pa je to partnerstvo dobilo novo dimenzijo. Ursula von der Leyen je napovedala, da bo regija deležna podpore pri prilagajanju na spreminjajoče se podnebje in prehodu na čisto energijo. “Srednja Azija in Evropa sta se dogovorili za novo strateško partnerstvo, kjer bosta podnebna varnost in zaščita narave v ospredju,” je dejala. Dodala je, da so se Uzbekistan, Tadžikistan in Kirgizistan lani pridružili globalni zavezi EU za podvojitev energetske učinkovitosti in potrojitev zmogljivosti obnovljivih virov energije do leta 2030.
Antonio Costa je poudaril, da bo EU prispevala vire, strokovno znanje in tehnologijo za krepitev sodelovanja na področjih, kot so upravljanje voda, energetska varnost in zeleni razvoj. “To je pot naprej in osrednji del naše skupne prihodnosti,” je dejal. Strokovnjaki vidijo v tem partnerstvu priložnost, da regija z evropsko pomočjo okrepi svoje zmogljivosti in se bolje sooči z grožnjo dezertifikacije. Mirziyoyev je izpostavil pomen programa Horizon Europe, ki bi lahko združil znanstvene potenciale obeh regij za inovacije v kmetijstvu in prehranski varnosti.
Primeri sodelovanja so že vidni. EU na primer podpira projekte za ustvarjanje zelenega pasu v porečju Aralskega jezera, ki je zaradi desetletij slabega upravljanja vode skoraj izginilo. Takšni projekti ne le oživljajo naravo, ampak pomagajo tudi kmetom pri prilagajanju na sušne razmere z uporabo naprednih tehnologij za varčevanje z vodo. To je le del širšega prizadevanja, ki vključuje tudi evropske kmetijske prakse, kot so spremljanje tal s sateliti in razvoj rastlin, odpornih na podnebne spremembe.
Projekti za prihodnost: Od jezov do zelenih pasov
Eden od konkretnih rezultatov foruma je bila razprava o naložbah v čisto energijo. EU podpira gradnjo rekordnega jeza Rogun v Tadžikistanu in jeza Kambarata v Kirgizistanu, ki bosta zagotavljala dovolj energije ne le za domače potrebe, temveč tudi za izvoz v sosednje države. Von der Leyen je poudarila, da bodo ti projekti spodbudili razvoj novih industrij, kot je predelava surovin, elektrifikacija prometnih koridorjev in proizvodnja čistega vodika za izvoz. “To je v obojestransko korist – za energetsko neodvisnost, trgovino in zaščito planeta,” je dejala.
Poleg energetskih projektov so srednjeazijske države predstavile svoje pobude. Uzbekistan že sadi milijone dreves za boj proti širjenju puščav, medtem ko druge države predlagajo regionalno strategijo za upravljanje voda. Takšni ukrepi so ključni, saj regija še vedno čuti posledice propada Aralskega jezera, ki je nekoč podpiralo bogato biotsko raznovrstnost in lokalne ribiče, zdaj pa je le še senca nekdanje podobe. Forum je pokazal, da so voditelji pripravljeni sodelovati, kar je spodbudilo upanje med udeleženci. Anacláudia Rossbach iz UN-Habitata je izpostavila, da prisotnost voditeljev držav in predstavnikov EU dokazuje resnost njihovih namenov.
Portal24; Foto: Pexels