Peter Gregorčič EPP-ju razkril politično čistko na RTV Slovenija
V Sloveniji se že več kot dve leti odvija zapletena zgodba, ki zadeva vprašanje neodvisnosti javnih institucij in vladavine prava. Dr. Peter Gregorčič, nekdanji predsednik Programskega sveta RTV Slovenija, je v svojem zapisu podrobno opisal dogajanje, povezano s političnimi posegi vlade pod vodstvom Roberta Goloba v delovanje javnega zavoda RTV Slovenija. Njegove trditve sprožajo resne dvome o spoštovanju pravne države in neodvisnosti institucij v državi.
Gregorčič je v svojem zapisu poudaril, da je bil povabljen s strani skupine EPPGroup, ki je v Slovenijo poslala misijo za ugotavljanje dejstev. “Danes sem se odzval vabilu skupine @EPPGroup 🇪🇺, ki je v Slovenijo 🇸🇮 poslano misijo za ugotavljanje dejanj,” je zapisal. Predstavil je svoj pogled na politično kadrovsko čistko, ki jo je trenutna vlada izvedla na RTV Slovenija, ter opozoril na neučinkovitost Ustavnega sodišča, ki že več kot dve leti ni sprejelo odločitve o tej zadevi. Njegove besede nakazujejo globoko zaskrbljenost nad stanjem pravne države v Sloveniji.
Politični posegi v RTV Slovenija
Zgodba se je začela kmalu po parlamentarnih volitvah leta 2022, ko je nova vlada pod vodstvom Roberta Goloba prevzela oblast. Gregorčič navaja konkreten časovni okvir: “Naj začnem svojo zgodbo z letom 2022, po slovenskih parlamentarnih volitvah 24. aprila.” Le mesec dni po nastopu vlade, 1. julija 2022, je bil Državnemu zboru predložen osnutek sprememb Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Vlada je predlagala nujni postopek, kar je omogočilo hitro sprejetje zakona že 21. julija istega leta, kljub vetu Državnega sveta. Na referendumu 27. novembra 2022 je večina volivcev potrdila zakon, ki je bil nato 27. decembra objavljen v Uradnem listu in naslednji dan stopil v veljavo.
Sprejetje zakona je imelo daljnosežne posledice. “Z uveljavitvijo tega zakona se je spremenila ureditev upravljanja, administrativnih in nadzornih organov javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija,” je zapisal Gregorčič. Novi zakon je ex lege prekinil mandate vodstvenih in nadzornih organov RTV Slovenija, vključno z njegovim lastnim mandatom. “Sem dr. Peter Gregorčič, nekdanji predsednik Programskega sveta javnega radijskega in televizijskega zavoda RTV Slovenija. Moj mandat je bil ex lege prekinjen s strani trenutne vlade,” je poudaril. Po njegovem mnenju je bil edini cilj zakona zamenjava vodstva z ljudmi, naklonjenimi vladi, kar potrjujejo izjave predstavnikov vlade, kot so predsednik vlade Robert Golob, ministrica za kulturo Asta Vrečko in podpredsednica vlade Tanja Fajon.
Dogajanje okoli zakona je bilo hitro in brezobzirno. Sprememba je bila izvedena brez upoštevanja ustavno predpisanega 15-dnevnega vacatio legis, kar je po Gregorčičevem mnenju v nasprotju z 154. členom Ustave. “Na dan uveljavitve je novi zakon ex lege prekinil mandate generalnega direktorja, direktorjev Radia in Televizije ter vseh članov Programskega in Nadzornega sveta več kot tri leta pred iztekom njihovega mandata,” je dodal. Takšen pristop je po njegovem mnenju jasen dokaz politične čistke, izvedene z zlorabo zakonodajnega postopka.
Vloga Ustavnega sodišča pod vprašajem
Gregorčič je posebej izpostavil vlogo Ustavnega sodišča, ki je v tem primeru pokazalo svojo neučinkovitost. Po uveljavitvi zakona so se prizadeti obrnili na sodišče z zahtevo za začasno zadržanje izvajanja. “Peticijo z zahtevo za začasno zadržanje izvajanja zakona smo vložili mi, predstavniki organov, ki zagotavljajo dejansko svobodo izražanja RTV Slovenija in njenega občinstva,” je pojasnil. Ustavno sodišče je 16. februarja 2023 z večino 5:3 zadržalo izvajanje zakona, kar je nakazovalo možnost pravne zaščite. Vendar se je situacija kmalu spremenila.
Pod močnim političnim pritiskom je sodišče 26. maja 2023 z relativno večino (4:1) razveljavilo začasno zadržanje. Gregorčič je kritičen do te odločitve: “Pet glasov je navedlo, da ne more najti večine petih glasov za odločitev o vsebini, saj je malo verjetno, da bi to storilo v bližnji prihodnosti; zato je sodišče sklenilo, da mora zaščititi interese zakonodaje, dokler zadeva ne bo dejansko razrešena.” Sodišče je samo priznalo svojo nemoč, saj je zapisalo: “Ustavno sodišče ne more uresničiti svoje ustavne vloge v razumnem času, skladno z načelom učinkovitega sodnega varstva.” Gregorčič meni, da je to omogočilo vladi prosto pot do podrejanja neodvisnih institucij.
Politični pritiski na sodišče so bili očitni. Gregorčič navaja govorice o obljubah evropskih položajev sodnikom, ki bi spremenili svoje glasove, in poskuse vlade, da bi z javno obravnavo odložila odločitev. Kljub začetnemu uporu je sodišče popustilo, kar je po njegovem mnenju postavilo nevaren precedens v evropskem pravosodnem prostoru.
Posledice za pravno državo
Dogajanje okoli RTV Slovenija in odziv Ustavnega sodišča imata širše posledice za Slovenijo. Gregorčič opozarja, da ima država “veliko težav z vladavino prava” in da nefunkcionalno Ustavno sodišče omogoča avtoritarnemu režimu Roberta Goloba neomejeno moč. “To omogoča avtoritarnemu režimu #RobertGolob prosto pot do političnega podrejanja institucij, ki bi morale biti neodvisne,” je zapisal.
Primer RTV Slovenija ni osamljen. Gregorčič ga primerja z dogajanji na Madžarskem in Poljskem, kjer so podobni politični posegi v neodvisne institucije privedli do obsodb na Evropskem sodišču za človekove pravice. V Sloveniji pa zadeva več kot dve leti po vložitvi še vedno ni rešena. “To o zadevi tudi več kot 2 leti po njeni vložitvi še NI odločilo,” je poudaril Gregorčič, kar kaže na neučinkovitost pravosodnega sistema.
Evropska unija, ki bi morala delovati kot varuh pravne države, po Gregorčičevem mnenju ni ustrezno ukrepala. Opozoril je Evropsko komisijo in njeno predsednico Ursulo von der Leyen, a odgovora ni prejel. Njegove besede nakazujejo, da bi lahko pravočasna podpora EU vsaj omilila trenutno stanje.
Zaključek: Klic k ukrepanju
Gregorčičev zapis je klic k zavedanju in ukrepanju. Njegova izkušnja kot nekdanjega predsednika Programskega sveta RTV Slovenija razkriva, kako hitro lahko politični posegi ogrozijo neodvisnost institucij. “V naslednjih nekaj minutah bi vas rad seznanil s tremi točkami,” je zapisal, nato pa podrobno opisal potek politične čistke, vlogo Ustavnega sodišča in njene širše posledice.
Njegove trditve sprožajo vprašanja o prihodnosti pravne države v Sloveniji. Če Ustavno sodišče ne more zagotoviti učinkovitega sodnega varstva in če vlada lahko brez posledic izvaja politične čistke, je ogrožena temeljna ideja demokracije. Gregorčičevo sporočilo je pomemben opomnik, da je potrebna budnost – tako doma kot na evropski ravni –, da se prepreči nadaljnje spodkopavanje neodvisnih institucij.
Portal24; Foto: Zajem zaslona na RTV SLO