Papež Leon XIV. bo konec tedna obnovil večstoletno tradicijo papeških poletnih počitnic v Castel Gandolfu, nekdanji poletni rezidenci na jugu Rima. Po več kot desetletju bo tako papež znova preživel dopust v tem obalnem mestu ob jezeru Albano, kar so domačini in lokalne oblasti sprejeli z navdušenjem.

Papež, ki je bil izvoljen 8. maja letos po smrti papeža Frančiška, bo v Castel Gandolfu bival med 6. in 20. julijem. Gre za prvi obisk papeža v tem mestu po letu 2013, saj njegov predhodnik tja ni zahajal in je poletja raje preživljal v Vatikanu.

Castel Gandolfo, mestece z okoli 8900 prebivalci, že stoletja gosti papeže v poletnih mesecih zaradi milejših temperatur kot v prestolnici. Župan Alberto De Angelis je ob napovedanem obisku poudaril, da so prebivalci veseli papeževe prisotnosti, ki prinaša tudi gospodarsko spodbudo: »Prisotnost papežev v Castel Gandolfu je vedno pomenila veliko aktivnosti in gospodarske rasti.«

Podobno razpoloženje deli tudi lokalno gospodarstvo. »Papež nam je dal čudovito darilo,« je dejal Stefano Carosi, lastnik kavarne ob glavnem trgu. »Pritegne ljudi, kar je za mesto neprecenljivo.«

Čeprav bo papež večino počitnic preživel v zasebnosti v vatikanski zgradbi znotraj ograjenega območja, se bo javno udeležil dveh verskih slovesnosti, predvidoma 13. in 20. julija. Muzej v nekdanji papeški palači, ki ga je odprl Frančišek, bo ostal odprt za obiskovalce, saj Leon XIV. ne bo bival v njej.

Nova liturgična pobuda: maša za skrb stvarstva

Ob začetku poletja je Vatikan predstavil tudi nov liturgični obred z naslovom »maša za skrb stvarstva«. Gre za 50. uradno mašo iz sklopa posebnih namenov, ki jih lahko obhajajo duhovniki – poleg maš za domovino, žetev ali obvarovanje pred naravnimi nesrečami.

Novo mašo sta pripravili dve vatikanski uradni pisarni, duhovnikom pa omogoča, da vernike pozovejo k odgovornemu ravnanju z okoljem. V uvodu v obred je kardinal Michael Czerny poudaril, da nas maša vabi, »da smo zvesti oskrbniki tega, kar nam je Bog zaupal – ne le v vsakdanjih dejanjih, temveč tudi v molitvi, bogoslužju in življenjskem slogu.«

Papež Frančišek, ki velja za prvega cerkvenega voditelja, ki je uradno sprejel znanstveni konsenz o podnebnih spremembah, je bil znan po svoji okoljskih prizadevanjih. V okrožnici Laudato si’ je pozval svetovne voditelje, naj zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in varujejo naravne vire.

Po besedah jezuita Brucea Morrilla, profesorja teologije na ameriški univerzi Vanderbilt, je očitno, da bo tudi novi papež nadaljeval to smer: »Papež Leon bo očitno nadaljeval to pastoralno in državljansko skrb.«

Pred svetovnim dnevom molitve za stvarstvo, ki poteka vsako leto v začetku septembra, je papež Leon XIV. izdal posebno sporočilo, v katerem je opozoril na zlorabe narave. V njem je zapisal, da je stvarstvo postalo »predmet pogajanj in tarča politik, ki dajejo prednost dobičku pred ljudmi in planetom«. Po njegovih besedah gre za izdajo svetopisemske zapovedi, ki kliče k skrbništvu, ne pa k izkoriščanju narave.

Ana Koren

Foto: Freepik