Padec cen nafte: Krive politične napetosti in gospodarske napovedi
Mednarodni trgi so danes doživeli občutno gibanje cen nafte. V Londonu je cena za sod padla za 1,18 dolarja in končala pri vrednosti 86,97 dolarja. Podobno se je zgodilo tudi na ameriškem trgu, kjer je cena padla za 1,24 dolarja na 85,16 dolarja za sod.
V začetku tega tedna je bilo razpoloženje trgovcev močno pod vplivom političnih napetosti v Bližnjem vzhodu. Po napadih v Izraelu prejšnji konec tedna so analitiki ING izpostavili veliko negotovost na trgih. Kljub temu, da Izrael proizvaja minimalne količine nafte, so se pojavili pomisleki o potencialni vpletenosti Irana v konflikt. “Če ZDA najdejo dokaze o neposredni vpletenosti Irana, bi to lahko privedlo do takojšnjega zmanjšanja izvoza iranske nafte,” opozarja Vivek Dhar iz CBA.
Vendar pozornost trgovcev ni ostala osredotočena zgolj na Bližnji vzhod. Nedavna poročila kažejo na povečanje zalog bencina v ZDA, kar je lahko indikator zmanjšanja povpraševanja. Te novice so podkrepljene z znižanimi napovedmi gospodarske rasti s strani Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Znižane napovedi so posledica slabitev tujega povpraševanja po nemškem blagu in rasti obrestnih mer, pa tudi zaradi težav na kitajskem nepremičninskem trgu.
Zaskrbljenost trgovcev glede globalnih obrestnih mer je še dodatno potencirana zaradi ameriških gospodarskih indikatorjev. Septembrski podatki kažejo na pospešek zaposlovanja, kar bi lahko privedlo do zvišanja obrestnih mer s strani ameriške centralne banke do konca leta.
V luči mednarodne trgovine nafte pa so Venezuela in ZDA dosegle napredek v pogajanjih, ki bi lahko pripeljali do omilitve sankcij proti Caracasu. Slednje bi tujim podjetjem potencialno omogočilo nakup venezuelske surove nafte pod določenimi pogoji.
Kljub padcu cen na večini trgov, je Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) poročala o dvigu cene nafte za članice organizacije. Sod košarice nafte članic se je v ponedeljek podražil za 2,69 dolarja, končavši na vrednosti 89,99 dolarja.