Ostri odzivi na sinodo: Vidna katolika kritična do Vatikana in Kitajske
[CNA] -Vidna katoliška predstavnika, kardinal Joseph Zen iz Hongkonga in ameriški pisatelj George Weigel, sta v okviru sinode izrazila ostre kritike glede sinodalnosti ter pristopa Vatikana do Kitajske. Njuni kritiki se osredotočata predvsem na vprašanja povezana s sinodo ter vlogo Kitajske v odnosu s Svetim sedežem.
Kardinal Joseph Zen, 92-letni zaslužni škof Hongkonga, je 18. oktobra na svojem spletnem dnevniku objavil nujen poziv k molitvi za sinodo, ki je vstopila v tretji teden zasedanja. V svoji objavi je izpostavil tri temeljne skrbi in podvomil v legitimnost trenutnega srečanja, predvsem zaradi dejstva, da vključuje člane, ki niso škofi, a imajo glasovalno pravico.
Zen je izjavil: “Ker ‘neškofje’ glasujejo skupaj, to ni več škofovska sinoda.” Mnenje izraža skrb, da je trenutni proces odločanja odstopil od tradicionalnih praks Cerkve. Zen je tudi opozoril na nevarnost dolgotrajnih razprav glede vprašanja LGBTQ skupnosti in blagoslova istospolnih parov. Po njegovem mnenju bi lahko neodločnost glede tega vprašanja ogrozila prihodnost Cerkve. “Če to vprašanje ne bo rešeno, bo prihodnost Cerkve zelo nejasna,” je dejal Zen in opozoril na spremembe v cerkveni tradiciji, ki bi lahko sledile.
Tudi Kardinal Zen je izrazil zaskrbljenost glede morebitne podelitve neodvisne oblasti posameznim škofovskim konferencam v doktrinarnih zadevah. Po njegovih besedah bi takšen razvoj dogodkov lahko vodil do fragmentacije Cerkve. “Če ta zamisel uspe, ne bomo več katoliška cerkev,” je opozoril.
Kritika Georgea Weigla glede kitajskih škofov
Pisatelj George Weigel, ugledni višji sodelavec Centra za etiko in javno politiko, je 17. oktobra v Wall Street Journalu objavil komentar, v katerem je kritiziral prisotnost dveh kitajskih škofov na sinodi. Weigel je izpostavil škofa Vincenta Zhan Siluja iz Funinga/Mindonga in škofa Josepha Yanga Yongqianga iz Hangzhouja, ki naj bi bila po njegovih besedah “nagnjena k ‘siniziranju’ katoliške cerkve.” Weigel je prav tako opozoril, da je bil Zhan Silu pred tem izobčen, saj je sprejel posvečenje brez papeške odobritve.
Yang Yongqiang, podpredsednik kitajskega katoliškega patriotskega združenja, je bil opisan kot del orodja komunistične partije, kar je Weigel označil za skrb zbujajoče. Opozoril je, da kitajsko-vatikanski dogovor o imenovanju škofov, ki je bil prvič sklenjen leta 2018, kmalu poteče, a obstaja splošno pričakovanje, da bo dogovor znova obnovljen.
Diplomacija Vatikana in Pekinga
Sinoda poteka v ozadju tekoče razprave o diplomatskih odnosih med Svetim sedežem in Kitajsko, zlasti glede dogovora o imenovanju škofov. Ta dogovor, ki je bil podpisan leta 2018, je bil obnovljen v letih 2020 in 2022, pričakuje pa se, da bo ponovno podaljšan oktobra letos. Kritiki, vključno z Weiglom, izražajo resne pomisleke glede diplomatskega pristopa Vatikana do Pekinga in kitajske politike sinizacije.
Sveti sedež pa javno podpira svojo diplomatsko strategijo. Kardinal Pietro Parolin je pohvalil kampanjo kitajskega predsednika Xi Jinpinga za sinizacijo vere in kulture v državi. Parolin je izjavil, da se sinizacija ujema s katoliškim konceptom inkulturacije, kar pa Weigel zavrača.
Vatikanski mediji, kot je Vatican News, pa po drugi strani poročajo o pozitivnih izjavah kitajskih škofov glede njihove vloge v vesoljni Cerkvi. Direktor uredništva Vatican News, Andrea Tornielli, je 17. oktobra zapisal, da so kitajski škofje na sinodi poudarili svoje občestvo z univerzalno Cerkvijo. Citiral je škofa Yanga, ki je dejal: “Cerkev na Kitajskem je enaka katoliški cerkvi v drugih državah sveta: pripadamo isti veri, delimo isti krst in vsi smo zvesti eni, sveti, katoliški in apostolski Cerkvi.”
Portal24; Foto: Pexels