Osnutek novele Zakona o delovnih razmerjih, sprožil burne odzive med delodajalci
V javni obravnavi se nahaja osnutek novele Zakona o delovnih razmerjih, ki je sprožil burne odzive med delodajalci. Osnutek novele prinaša več sprememb, med katerimi izstopajo oskrbovalni dopust in 30-urni delovnik. Delodajalci so ogorčeni. Osnutek namreč ni bil usklajen, vlada tudi ni spoštovala pravil delovanja Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je sprejelo odločitev o posegu v zakon o delovnih razmerjih, da bi Slovenija v nacionalno zakonodajo prenesla dve evropski direktivi. Hkrati je želelo vnesti tudi druge spremembe. Osnutek novele je bil pripravljen konec preteklega leta. Pogajanja v okviru ESS pa so se začela decembra. V osnutku so bili izpuščeni predvideni dodatek za Božič in dodatek za sobotno delo.
Ena izmed sprememb, ki jih prinaša prva direktiva, je spodbujanje predvidljivejših zaposlitev. Delavcu se omogoča, da po šestih mesecih zaposlitve zahteva zaposlitev za nedoločen čas namesto določenega časa ali zaposlitev s polnim namesto krajšim delovnim časom. Druga direktiva pa spodbuja usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter dopolnjuje veljavno ureditev dela na domu.
Osnutek novele prinaša tudi pravico do odklopa, ki omogoča delavcem, da se izklopijo iz nenehne dostopnosti zaradi informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Prav tako je predviden petdnevni neplačani oskrbovalni dopust za nego družinskega člana ali osebe v skupnem gospodinjstvu.
Novela se osredotoča tudi na zaščito žrtev nasilja v družini. Pri slednjem so predvidene možnosti zaposlitve za krajši delovni čas in dodatnih deset plačanih odsotnosti za urejanje zaščite ter pravne in druge postopke. Delodajalcem ne bi bilo dovoljeno odpovedati pogodbe o zaposlitvi žrtvam nasilja.
Kljub nasprotovanju nekaterih delodajalcev ostaja možnost 30-urnega delovnega časa, kar je zapisano tudi v koalicijski pogodbi. Omejitve glede agencijskega dela se tudi spreminjajo, saj se želi omejiti število agencijskih delavcev v podjetjih ter izenačiti njihove pravice z redno zaposlenimi delavci.
Delodajalci so izrazili ostro nasprotovanje osnutku novele
Delodajalci so izrazili ostro nasprotovanje osnutku novele, saj menijo, da je bil postopek priprave neustrezen in da njihovi interesi niso bili ustrezno upoštevani. Kritizirajo predvsem pomanjkanje dialoga med vlado in socialnimi partnerji ter kršitev pravil delovanja ESS. Prav tako izpostavljajo, da bi uvedba novih pravic in omejitev lahko negativno vplivala na poslovanje podjetij, zlasti manjših in srednjih.
Na drugi strani zagovorniki novelacije zakona poudarjajo potrebo po modernizaciji delovnega prava in izboljšanju položaja delavcev. Menijo, da novela prinaša večjo varnost zaposlitve, boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter večjo zaščito žrtev nasilja v družini. Oskrbovalni dopust in pravica do odklopa naj bi omogočila delavcem, da bolje skrbijo za svoje družine in ohranjajo boljše psihofizično zdravje.
Vlada in ministrstvo za delo trdita, da so predlagane spremembe v skladu z evropsko zakonodajo ter da bodo prispevale k večji socialni pravičnosti in izboljšanju delovnih pogojev. Obenem zagotavljajo, da bodo upoštevali pomisleke delodajalcev in skušali doseči kompromisno rešitev.
Osnutek novele Zakona o delovnih razmerjih je trenutno še v fazi javne obravnave, kar pomeni, da se lahko pričakujejo nadaljnje razprave, spremembe in usklajevanja med različnimi deležniki. Končna oblika novele bo odvisna od rezultatov teh postopkov in političnih odločitev.
V vsakem primeru pa je jasno, da predlog novele Zakona o delovnih razmerjih odpira številne pomembne teme in odpira izčrpne razprave glede razmerja med delavci in delodajalci ter varovanja njihovih pravic in interesov v sodobnem delovnem okolju.