Osnovna sredstva in zaloge slovenskega gospodarstva ob koncu leta 2023 dosegle 228 milijard EUR
Skupna vrednost osnovnih sredstev in zalog slovenskega gospodarstva konec leta 2023 znašala 228 milijard EUR, kar predstavlja 3,6-kratnik letnega bruto domačega proizvoda (BDP) kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je. To vključuje osnovna sredstva, kot so zgradbe, stroji in oprema, ter zaloge, ki skupaj tvorijo dolgoročni proizvodni potencial gospodarstva in so hkrati merilo premoženja.
Osnovna sredstva (neto) so ob koncu lanskega leta dosegla vrednost 194 milijard EUR, medtem ko so zaloge v bilancah gospodarstva znašale 34 milijard EUR. Med osnovnimi sredstvi so največji delež predstavljale zgradbe in objekti, ki so prispevali kar 80 odstotkov k celotni vrednosti. Sledili so stroji in oprema (16 odstotkov), proizvodi intelektualne lastnine, kot so programska oprema ter raziskave in razvoj (3,6 odstotka), ter gojena naravna sredstva (0,3 odstotka).
Rast vrednosti strojev in opreme
Neto vrednost osnovnih sredstev se je v letu 2023 realno povečala za 0,3 odstotka. Najbolj izrazita rast je bila zabeležena pri strojih in opremi, katerih vrednost se je povečala za 3,2 odstotka, navaja SURS. Znotraj te kategorije so najbolj izstopale transportne naprave s 5,3-odstotno rastjo, sledili so računalniška in telekomunikacijska oprema s 4,5 odstotka ter drugi stroji in oprema z 2,5 odstotka. Na drugi strani sta vrednosti zgradb in objektov ter proizvodov intelektualne lastnine zabeležili rahel upad, in sicer vsaka za 0,2 odstotka.
Osnovna sredstva slovenskega gospodarstva so bila konec leta 2023 porazdeljena med več sektorjev. Skoraj polovico (45,6 odstotka) je imel v lasti sektor gospodarskih družb, tretjino gospodinjstva (33,2 odstotka), približno petino sektor država (20,6 odstotka), medtem ko je sektor nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG), predstavljal 0,6 odstotka.
Vrednost osnovnih sredstev v lasti gospodarskih družb se je realno povečala za 0,2 odstotka, pri tistih v lasti države pa je bila rast še izrazitejša, dosegla je 2,2 odstotka. Na drugi strani sta vrednosti osnovnih sredstev v lasti gospodinjstev in NPISG zabeležili upad, prva za 0,6 odstotka in druga za 1,3 odstotka.
Nefinančno premoženje gospodinjstev
Celotno nefinančno premoženje gospodinjstev je konec leta 2023 znašalo 155 milijard EUR. V to vrednost so vključena osnovna sredstva, zaloge, zemljišča in trajno potrošno blago, je podatke nanizal SURS. Osnovna sredstva in zaloge so predstavljale 80 milijard EUR (od tega 55 milijard EUR stanovanja, kar predstavlja 52 odstotkov vrednosti), zemljišča so bila ocenjena na 59 milijard EUR (38 odstotkov), trajno potrošno blago pa na 16 milijard EUR (10 odstotkov).
Med trajnim potrošnim blagom so največji delež predstavljali osebna transportna sredstva, ocenjena na 9 milijard EUR (57 odstotkov), pohištvo in gospodinjski aparati so znašali 4,4 milijarde EUR (28 odstotkov), preostale 2,3 milijarde EUR (15 odstotkov) pa so predstavljali izdelki za rekreacijo in razvedrilo, kot so računalniki, televizorji in telefoni.
Po podatkih Banke Slovenije je imel sektor gospodinjstev konec leta 2023 poleg nefinančnega premoženja še 79,3 milijarde EUR finančnih sredstev, kamor sodijo gotovina, bančne vloge in lastniški kapital. Obenem so obveznosti gospodinjstev znašale 17,5 milijarde EUR, kar omogoča celovit vpogled v njihovo finančno stanje.
Portal24; Foto: Pixabay/ fotoblend