Onesnaženje Postojnske jame z gnojevko ni povzročilo ekološke katastrofe
V Studencih pri Postojni je iztek gnojevke iz kmetijskega obrata povzročil veliko onesnaženje vodotokov, ki pa k sreči ni imelo hujših posledic za Postojnsko jamo, znano po svojih endemičnih vrstah, kot je človeška ribica. Kljub hitremu prenosu onesnaženja skozi jamo zaradi visokega vodostaja Pivke, posledice za podzemni ekosistem niso bile katastrofalne.
Madež, opazen po močnem vonju gnojevke, je jamo dosegel prejšnji petek in skozi njo tekel nekaj ur. “Pod osemdeset odstotkov naj ne bi padel kisik v vodi, ker potem začnejo ribe poginjati, padel pa je na 71 odstotkov, a je bilo to obdobje zelo kratko,” je izjavil Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame. Obilne padavine so onesnaženje sicer pospešile, a hkrati tudi razredčile, kar je zmanjšalo potencialno škodo.
Strokovnjaki so izrazili zaskrbljenost glede dolgoročnih učinkov onesnaženja na podzemne živali, kot je proteus, ki lahko živi tudi do 100 let. “Proteus je relativno robustna žival, lahko preživi marsikakšen stres, je pa po drugi strani ta žival še relativno nepoznana,” je poudaril Janez Mulec z Inštituta za raziskovanje Krasa.
Pri odzivanju na izlitje gnojevke so se pojavile težave z možnostmi intervencije. “Želeli smo postaviti površinske prepreke, pa nas je stroka obvestila, da pri gnojevki to ni mogoče,” je priznal Sandi Curk, poveljnik Civilne zaščite za Notranjsko. Poudarjeno je bilo, da je treba osredotočiti prizadevanja na preprečevanje takšnih nesreč, ne zgolj na reševanje po dejstvu.
Marjan Batagelj opozarja na potrebo po sistemskih rešitvah: “Smo samo kričali v enem trenutku, sistemsko pa še nismo rešili.” Poleg tveganj za podzemne vrste, kot je človeška ribica, je izpostavljeno tudi tveganje za pitno vodo za sto tisoče ljudi, kar zahteva takojšnje in učinkovite ukrepe za zaščito okolja in biotske raznovrstnosti v regiji.
[Vir: 24ur]; Portal24; Foto: Zajem zaslona/24ur