Odziv evropske obrambne industrije na rusko-ukrajinski konflikt
Vojaški spopadi običajno koristijo obrambni industriji. Vendar tega v Evropi še nismo zaznali. Od popolne ruske invazije na Ukrajino je minilo že več kot leto dni. Pridobivanje pogodb poteka počasi, evropski obrambni sektor pa zaradi dolgoletnega nezadostnega financiranja ostaja opustošen. Neevropski konkurenti medtem predstavljajo veliko grožnjo.
Voditelji pritiskajo na obrambna podjetja, naj povečajo proizvodnjo, hitrost in zmanjšajo stroške, da bi pomagali Ukrajini in okrepili evropske sile. Podjetja trdijo, da so za ukrepanje potrebna konkretna vladna naročila.
Kot je dejal Hanno Pevkur, estonski obrambni minister, se je uganka pokazala kot scenarij “kokoške in jajca”. Vprašal se je: “Kaj je prej?”
Podjetja, kot so švedski Saab, nordijski Nammo, nemški Rheinmetall ter francoska Nexter in MBDA, so se začela širiti z lastnimi sredstvi. Ta podjetja zdaj zagovarjajo pogodbene zaveze, da bi s tem zaščitila svoje velike izdatke pred morebitnimi padci na trgu.
Izvršni direktor podjetja Saab Micael Johansson je v pogovoru za POLITICO priznal tveganje. Izpostavil je njihove izdatke za infrastrukturo, delovno silo in surovine. “Te naložbe se v celoti financirajo same,” je še pojasnil in poudaril potrebo po dolgoročnih pogodbah.
Evropska obrambna industrija je postavljena pred ogromno nalogo.
Vlade se vračajo k taktiki hladne vojne z bolj tradicionalnim orožjem, kot so tanki in artilerija. Na to spremembo vpliva konflikt v Ukrajini, ki porablja velike količine streliva in opreme.
Spopad v Ukrajini kaže, da je zaradi statične narave frontne črte potrebno veliko tovrstnega tradicionalnega orožja. Evropska unija (EU) se je zavezala, da bo Ukrajini v naslednjem letu dobavila 1 milijon artilerijskih nabojev, ki bodo v celoti proizvedeni znotraj EU.
Evropska komisija je predlog predstavila aprila. Zakon o podpori proizvodnji streliva (ASAP) predvideva 500 milijonov evrov za povečanje proizvodnje streliva in raket. Cilj je pomagati Ukrajini in dopolniti zaloge držav članic, zato je ta ukrep sestavni del industrijske strategije EU.
Poljska in Slovaška podarjata Ukrajini letala MiG-29
Države EU so povečale vojaško pomoč Ukrajini, zlasti po ruski invaziji 24. februarja 2022. Nemčija je za obdobje 2022-2023 namenila 7,4 milijarde EUR za pomoč Ukrajini in dopolnitev lastnih zalog. Kljub počasnemu začetku je Berlin poslal različno oborožitev, vključno z 18 tanki Leopard 2A6, artilerijskimi sistemi in sistemi zračne obrambe Patriot.
Poljska in Slovaška sta podarili večino svojih letal MiG-29. Poleg tega je Varšava dobavila 325 tankov, predvsem nadgrajenih T-72 in Leopardov iz sovjetskega obdobja. Francija je poslala sisteme zračne obrambe, lahke tanke in havbice Cezar. Švedska je prispevala havbice Archer, pehotna vozila in protitankovsko orožje.
Obrambna ministrstva trenutno oblikujejo strategijo, kako še naprej podpirati Ukrajino, hkrati pa obnoviti in posodobiti lastne zaloge. Industrija pričakuje vrsto pogodb za dopolnitev hitro izčrpanih zalog.
Podjetja morajo hitro obnoviti zmanjšanje finančnih in človeških virov iz preteklih desetletij.
Tom Waldwyn, raziskovalec na področju obrambnih naročil, je trdil, da imajo evropska podjetja plačljive proizvodne zmogljivosti. Lahko se uporabijo kratkoročni ukrepi za povečanje proizvodnje. Vendar so za bistvene spremembe zmogljivosti in zalog potrebne obsežne naložbe.
Čeprav mnoge države EU ne dosegajo Natovega cilja 2 odstotka BDP za obrambne izdatke, se ti že osem let stalno povečujejo. Leta 2022 so evropske države povečale obrambne izdatke za 13 odstotkov, skupaj 345 milijard dolarjev.
Evropski obrambni proračuni se povečujejo
Vojna v Ukrajini je pospešila vojaške izdatke EU. V zadnjem letu in pol so se številne države EU zavezale, da bodo povečale svoje obrambne proračune.
Vendar se razprave evropskih voditeljev o nadaljnjih finančnih obveznostih za obrambo niso spremenile v dolgoročna naročila orožja in streliva. Ukrepi EU za poenostavitev kolektivnih naročil in financiranja so še vedno v fazi pogajanj v Bruslju.
Jan Pie, generalni sekretar Evropskega združenja letalske, varnostne in obrambne industrije, je komentiral neskladje med povečanimi obrambnimi proračuni in dejanskimi naročili. Združenje zastopa pomembne akterje, kot so KNDS, Dassault Aviation in Rheinmetall.
Pie pravi, da napredek ovira birokracija in ne politična volja. Hitrost je po njegovih besedah značilna za obdobje miru. Na forumu GLOBSEC je podobno menil tudi Grisnigt iz KNDS. Poudaril je potrebo po konkretnih, dolgoročnih pogodbah.
Pogodbe že nastajajo, čeprav ne ustrezajo pričakovanjem industrije. Nemčija je dobavila tanke Leopard 2, Rheinmetall pa je sklenil pogodbe za strelivo v vrednosti več kot 500 milijonov evrov. Finska kupuje strelivo od podjetja Nexter.
Trg je precej nišen. Podjetja so v veliki meri odvisna od odnosov z vladami, pojasnjuje Lucie Béraud-Sudreau iz SIPRI. Počasen odziv EU pri zagotavljanju streliva Kijevu vpliva na rezultate na bojišču.
Sebastian Chwałek, generalni direktor poljske skupine za oborožitev, je za Politico povedal, da bi lahko s prejšnjimi odločitvami Ukrajini že zdaj zagotovili precejšnjo dobavo.
“Pripravljeni smo in popolnoma usposobljeni za proizvodnjo,” je nadaljeval, “čakamo na odločitev.”
Zaskrbljenost evropske obrambne industrije
Vlade, ko ukrepajo, ne podpirajo dosledno evropske industrije. Od začetka konflikta v Ukrajini so naročila pridobivala podjetja, ki niso iz EU, kar vzbuja zaskrbljenost.
Po mnenju Christiana Möllinga iz nemške agencije DGAP bi lahko bili glavni upravičenci Južna Koreja, Izrael in Turčija. ZDA, ki so glavni dobavitelj evropske vojaške opreme, vplivajo na vsako povečanje obrambnega proračuna.
Éric Trappier, izvršni direktor podjetja Dassault Aviation, je zavrnil trditve, da francoska podjetja izkoriščajo vojno. Trdi, da imajo ZDA koristi, zlasti na področju bojnih letal.
Poljska od ZDA kupuje tanke Abrams in lovce F-35 za skoraj 10 milijard dolarjev ter južnokorejsko vojaško opremo. Danska in Nizozemska kupujeta izraelsko orožje, Romunija pa razpravlja o nakupu letal F-35.
Strelivo za Ukrajino mora biti vsaj sestavljeno v EU, vendar večina nacionalnih vojsk nima takšnih pravil.
“Ko opazujem, da nekatere države povečujejo svoje obrambne izdatke in v veliki meri kupujejo neevropsko blago, jih naravnost opozarjam: S tem si utirate pot v prihodnje težave,” je med obiskom v Bratislavi dejal francoski predsednik Emmanuel Macron.
V zadnjem letu in pol je več podjetij povečalo svojo proizvodnjo. Kljub temu številni direktorji zdaj trdijo, da so brez vladnih naročil in znatnih dolgoročnih naložb za vzpostavitev novih obratov dosegli svoje meje.
Da bi povečali kratkoročno proizvodnjo, so evropski obrambni izvajalci sprejeli različne ukrepe. Z dodatnimi izmenami povečujejo zmogljivost tovarn, kupujejo nove stroje in dajejo prednost nujnemu orožju. Sodelujejo tudi z dobavitelji in zaposlujejo več delavcev.
Ambiciozni načrti evropske obrambne industrije
MBDA in Czechoslovak Group bosta letos zaposlila približno 1.000 novih delavcev. Švedski Saab je že povečal proizvodnjo in jo namerava do začetka leta 2025 še podvojiti.
Tudi Francija je podvojila proizvodnjo nekaterih izdelkov, vključno z orožjem, poslanim v Ukrajino. Podjetje MBDA na primer zdaj namesto 20 proizvaja 40 protiletalskih raket Mistral na mesec. Podjetje Thales je povečalo proizvodnjo radarjev Ground Master z 12 na 24 na leto.
Podjetje Nexter je povečalo proizvodnjo havbic Caesar s štirih na osem enot na mesec. Nexter se z italijansko vlado pogovarja o nočnih izmenah, kot je izjavil Dominique Guillet, vodja Nexterjeve podružnice za strelivo.
Generalni direktor Rheinmetalla Armin Papperger se je maja zavezal, da bo povečal letno proizvodnjo 155-milimetrskih artilerijskih izstrelkov v Nemčiji. Cilj je povečati proizvodnjo s 450.000 na 600.000 izstrelkov s širitvijo obstoječih obratov in vključitvijo prevzema španskega podjetja Expal Systems. Poleg tega podjetje širi proizvodnjo tankov v Ukrajini. Vendar pa je Papperger omenil, da bi lahko polnjenje nacionalnih skladišč streliva trajalo od šest do deset let.
Generalni direktor podjetja Nexter Nicolas Chamussy je v začetku maja izjavil, da so se prizadevanja za mobilizacijo večinoma financirala sama, vendar obstajajo omejitve zaradi potrebe po dobrem upravljanju v zasebnih podjetjih, kot je njihovo.
Po mnenju več vodilnih delavcev evropske industrije bo za bistveno povečanje obrambnih zmogljivosti celine potrebnih več milijard dolarjev in več let, saj so v preteklosti proizvajali majhne količine. Eden od vodilnih delavcev je poudaril čas in prizadevanja, potrebna za vzpostavitev novih tovarn. Vodilni delavci priznavajo, da so bile nekatere priložnosti za izboljšanje že izkoriščene, vendar bodo za nadaljnji napredek potrebni podpisani sporazumi.
Estonski Pevkur je poudaril pomen zagotavljanja uradnih sporazumov za izvajanje pritiska na podjetja za povečanje prispevkov.
Pomanjkanje aluminija, titana in eksplozivov v obrambni industriji
“Za industrijo je koristno, če pridobi naročila,” je dejal in poudaril vlogo vlad pri upravljanju pogodb, razpisov in javnih naročil.
Obrambna industrija se podobno kot civilna industrija sooča z izzivi, kot so inflacija, omejen dostop do surovin, mikročipov in kvalificiranih delavcev. Vendar pa vojaške tovarne proizvajajo v manjših količinah, zaradi česar je težje pridobiti redke vire.
Po besedah Jean-Marca Duquesna iz podjetja GICAT so manjše količine kopenske obrambne industrije manj privlačne za proizvajalce električnih komponent v primerjavi s proizvajalci avtomobilov za množično proizvodnjo. Pri nekaterih elektronskih komponentah je čakalna doba devet mesecev.
Zaradi povečanja vojaške proizvodnje se povečuje pritisk na dobavne verige, saj evropska obrambna podjetja hkrati proizvajajo iste izdelke. Za premagovanje skupnih ozkih grl v dobavnih verigah je potrebno sodelovanje.
Guillet iz podjetja Nexter predlaga ugotavljanje ozkih grl na evropski ravni in ne v posameznih podjetjih ter sodelovanje z drugimi podjetji, ki proizvajajo strelivo, da bi združili naložbe.
Vodstveni delavci na obrambnem področju so izpostavili pomanjkanje aluminija, titana ter eksplozivov in pogonskih goriv v prahu. Francoska letalska industrija je začela kopičiti zaloge titana in se zavzema za večje recikliranje. Vodstveni delavci upajo, da ti ukrepi ne bodo zapravljeni, saj se bojijo odpuščanj, če naložbe ne bodo izkoriščene.