Odpornost ali panika? Mnenja o kompletu za preživetje deljena
Evropska komisija je nedavno predstavila pobudo, imenovano komplet odpornosti, ki naj bi državljanom Evropske unije omogočil 72-urno samozadostnost v primeru kriznih razmer. Predlog, ki ga je predstavila evropska komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje Hadja Lahbib, vključuje priporočila za pripravo na naravne nesreče, geopolitične konflikte ali kibernetske napade. Vendar pa je iniciativa naletela na mešane odzive – medtem ko nekateri pozdravljajo proaktivnost, desni politiki v Bruslju očitajo ustvarjanje nepotrebnega strahu.
Komplet za preživetje vključuje osnovne potrebščine, kot so fotokopije osebnih dokumentov, gotovina, radio na baterije, polnilec za telefon, svetilka, vžigalice, komplet prve pomoči, voda, hrana in celo družabne igre za krajšanje časa, navaja Euronews. Namen je zagotoviti, da so posamezniki pripravljeni na izpade elektrike, poplave, nevihte ali druge izredne razmere. “Vsi upamo, da tega nikoli ne bomo potrebovali, a v primeru naravnih nesreč ali drugih težav ni slaba ideja biti pripravljen,” je za Euronews dejala danska evropska poslanka Stine Bosse iz skupine Renew Europe.
Desnica opozarja na “vojno histerijo”
Kljub dobrim namenom pobude so se oglasili kritiki, zlasti iz desnega političnega pola. V Evropskem parlamentu je Kinga Gál, prva podpredsednica skupine Domoljubi za Evropo, predlog označila za “vojno histerijo”. Po njenem mnenju iniciativa ustvarja paniko in strah med prebivalstvom, kar naj ne bi bilo upravičeno, saj v Evropski uniji trenutno ni vojne. “Upam, da je sploh ne bomo imeli,” je dodala v izjavi za Euronews. Desnica meni, da Evropska komisija s tem presega svoje pristojnosti in namesto reševanja dejanskih problemov seje nepotrebno napetost.
Kritike niso omejene le na politične kroge. Nekateri vidijo pobudo kot pretiran odziv na hipotetične grožnje, ki bi lahko še dodatno polarizirale javnost. Vendar pa zagovorniki trdijo, da gre za razumen pristop k krepitvi odpornosti v negotovih časih, ko se svet sooča z vse več izzivi, od podnebnih sprememb do geopolitičnih napetosti.
Evropske države že v akciji
Pobuda Evropske komisije ni osamljen primer. Številne evropske države, zlasti tiste v bližini Rusije, so že uvedle podobne ukrepe. Na Poljskem so obljubili, da bo vsako gospodinjstvo do konca leta prejelo vodnik za preživetje, na Švedskem so novembra 2024 razdelili posodobljeno knjižico z nasveti za krizne razmere, na Finskem pa je 58 odstotkov prebivalcev že pripravljenih na izredne razmere. Litva, Estonija in Latvija prav tako izvajajo kampanje za ozaveščanje in distribucijo priročnikov.
Finska evropska poslanka Anna-Maja Henriksson je za Euronews poudarila, da priprave ne povečujejo verjetnosti kriz, temveč krepijo občutek varnosti. “Ko si pripravljen, veš, da boš kos vsaki situaciji,” je dejala. Tudi druge države, kot so Francija, Nemčija in Belgija, sledijo tem zgledom in pripravljajo svoje prebivalstvo na morebitne izredne razmere, čeprav se fokus pogosto razlikuje – od poplav do pandemij.
Pripravljenost kot ključ do miru?
Medtem ko desnica vztraja pri obtožbah o širjenju strahu, zagovorniki pobude poudarjajo, da gre za pragmatičen pristop. V Španiji je ministrica María Jesús Montero izrazila željo po miru, a hkrati poudarila logiko priprav na najslabše. Baltske in skandinavske države, ki imajo zgodovinsko izkušnjo z negotovostjo, služijo kot model za ostale. Njihovi vodniki in kampanje ne le informirajo, ampak tudi pomirjajo prebivalstvo z jasnimi navodili.
Razprava o kompletu odpornosti tako razkriva globlje razlike v dojemanju varnosti in vloge institucij v Evropi. Ali gre za pretiravanje ali za nujen korak v negotovih časih, bo pokazal čas – a medtem se zdi, da se vse več držav nagiba k previdnosti. Kot je dejala Henrikssonova: “Vse se lahko zgodi, in bolje je biti pripravljen, kot presenečen.”
Portal24; Foto: Pexels/julia-m-cameron