Odbor za finance obsežen zakon o obnovi pošilja v nadaljnjo obravnavo
Parlamentarni odbor za finance je včeraj soglasno odločil, da v nadaljnjo parlamentarno obravnavo pošlje obsežen zakon o obnovi. Ta zakon, ki prinaša številna dopolnila in novosti, igra ključno vlogo v obvladovanju posledic velike naravne nesreče, ki je Slovenijo prizadela 4. avgusta.
Minister za naravne vire in prostor, Jože Novak, je dejal, da je ključna prioriteta tega zakona zagotavljanje pomoči prebivalcem in gospodarstvu, ki sta utrpela škodo v tej naravni nesreči. Hkrati pa je poudaril, da zakon predstavlja pomemben korak k hitri obnovi in ponovni vzpostavitvi normalnega delovanja v prizadetih območjih.
Koalicija pozdravlja njeno odločnost pri obvladovanju razmer in hitri obnovi. Opozicija pa medtem izraža pomisleke glede počasnosti postopkov in obremenitve gospodarstva. Vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih, Boštjan Šefic, je povedal, da je predlog zakona ena od ključnih osnov za tretjo fazo obnove po veliki naravni nesreči avgusta lani. “To bo četrti zakon, ki se dotika te naravne nesreče, in s katerim pričakujemo, da bomo lahko postavili ključne okvire za izvedbo obnove in razvoja ter zagotovili ustrezna finančna sredstva,” je dodal.
Ključna področja
Predlog zakona se razteza na več ključnih področij, vključno s pomočjo gospodarstvu in prebivalstvu, gradnjami, kmetijstvom, varstvom okolja, urejanjem vodnih virov in vodne infrastrukture. Med drugim določa oprostitve dajatev, ureja področje javnofinančnih prihodkov, varovanje kulturne dediščine ter zagotavlja ustrezne pogoje za razvoj regij, ki so bile najbolj prizadete v naravni nesreči, je naštel Šefic.
Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je podala obširno mnenje o predlogu zakona, pri čemer je poudarila odstop od zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v vojski v letih od 2021 do 2026, ki je določen v 47. členu predloga zakona. To spremembo je predlagala koalicija, vendar pa so iz opozicijske stranke SDS vložili dopolnilo za črtanje tega člena. Šefic je pojasnil, da to ne bo vplivalo na obseg sredstev in načrtov ter bo zagotovilo stabilnost pri opremljanju vojske.
Koalicijske poslanske skupine so predlagale številna dopolnila, ki so bila v veliki meri sprejeta in so upoštevala pripombe zakonodajno-pravne službe. Kljub temu pa so iz opozicije izrazili nezadovoljstvo, ker so bila dopolnila vložena tik pred zadnjim rokom, kar ni omogočilo temeljite analize in razprave. Zaradi tega so napovedali, da se bodo pri glasovanju vzdržali.
Kljub temu je odbor sprejel večino koalicijskih dopolnil, medtem ko je predloge dopolnil iz vrst NSi zavrnil. Iz vrst SDS pa je bil podprt en predlog, ki zahteva, da mora Računsko sodišče opraviti revizijo pravilnosti in smotrnosti porabe sredstev po tem zakonu vsako leto.
Pomen nadzora
Opozicijski poslanci so poudarili pomen nadzora nad porabo sredstev ter izrazili zaskrbljenost, ker predlagani zakon ne predvideva, da bi nadzor izvajalo Računsko sodišče. Državna sekretarka na ministrstvu za finance, Katja Božič, pa je izpostavila, da zakon vseeno zahteva oddajanje polletnih poročil in primerjavo dejanskega izvajanja projektov z načrti.
Stranke SDS in NSi nasprotujejo dodatni obremenitvi gospodarstva, ki jo prinaša zakon, saj med drugim predvideva petletno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke, na 22 odstotkov, pri čemer bi se za obnovo uporabljala razlika od zdajšnje 19-odstotne stopnje. Levica je sicer vesela, da je vlada črtala solidarnostni prispevek posameznika in ga nadomestila s tem davkom ter davkom na bilančno vsoto bank.
Soniboj Knežak iz SD je pozdravil dejstvo, da zakon vključuje razvojno komponento, vendar meni, da bi se lahko še izboljšal. Milan Jakopovič iz Levice je izrazil podporo zakonu, a izrazil pričakovanje, da se bo do plenarne seje DZ-ja obravnaval predlog za prenos zemljišč s Slovenskega državnega holdinga na državo ali občino.
Opozicija je skušala doseči, da bi občine prevzele upravljanje vodotokov drugega reda, ki potekajo čez njihovo območje, vendar je koalicija sprejela dopolnilo, po katerem lahko občine izvajajo nujno vzdrževanje na teh območjih le s predhodnim soglasjem ministrstva za vode, pri čemer se ta dela financirajo iz državnega proračuna.
Tretja razvojna os
Poleg tega so poslanske skupine Svoboda, SD in Levica sklenile, da se tretja razvojna os določi kot razvojni in prednostni cestni infrastrukturni projekt v celoti, ne le koroški del. Niso pa podprle predloga SDS za črtanje možnosti razlastitve posameznika, pač pa so podrobneje opredelile člen, ki opredeljuje poseg v lastninsko pravico.
Vlada je ta zakon pripravila po dobrih treh mesecih od največje naravne nesreče v zgodovini samostojne Slovenije. Cilj zakona je vzpostaviti mehanizme za hitrejšo obnovo po naravnih nesrečah, zagotoviti zaščito pred njimi v prihodnosti ter spodbuditi razvoj prizadetih območij.
Predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev ureja številna področja, kot so pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, gradnja infrastrukture, urejanje vodotokov, pospešitev administrativnih postopkov, hitrejše javno naročanje, kmetijstvo, varstvo okolja, varovanje kulturne dediščine, zdravje, psihosocialna pomoč, razvoj, socialne zadeve in viri za financiranje obnove.
Začasni petletni davek na bilančno vsoto bank
Med dodatnimi viri za financiranje zakon predvideva začasni petletni davek na bilančno vsoto bank v vrednosti 0,2 odstotka ob zgornji omejitvi 30 odstotkov dobička iz rednega poslovanja, del dobička in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga ter petletno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke, na 22 odstotkov, pri čemer bi se za obnovo uporabljala razlika od sedanje 19-odstotne stopnje.
Med ukrepi so tudi poroštvena shema za fizične osebe za obnovo poškodovanih objektov in financiranje gradnje nadomestitvenih objektov, poroštvena shema za posojila s kombinacijo garancije in subvencije obrestne mere v višini 30 odstotkov za gospodarstvo ter spodbude za naložbe. Predlog zakona ureja tudi nadomestne in nadomestitvene gradnje ter se dotika področja razvoja.
Poleg tega je odbor za finance brez glasu proti podprl predlog zakona o minimalnem davku, ki prinaša novo obdavčitev za velike domače skupine in mednarodne skupine podjetij s sedežem v Sloveniji, kot zahteva evropska direktiva. To novo obdavčitev so poslanci podprli zato, da bi preprečili davčno izogibanje velikih mednarodnih podjetij.
Predlog zakona o minimalnem davku obravnava davčne prakse velikih, predvsem mednarodnih skupin podjetij, ki preusmerjajo dobičke v jurisdikcije z zelo nizko ali celo ničelno obdavčitvijo. Zakon se uporablja za poslovna leta, ki se začnejo 31. decembra 2023.
Vlada si obeta, da bo s tem zakonom zagotovila hitrejšo obnovo po naravnih nesrečah, okrepila zaščito pred njimi in spodbudila razvoj prizadetih območij, kar bo koristilo vsem državljanom Slovenije. Zakon naj bi tudi preprečil davčno izogibanje in poskrbel za večjo poštenost pri obdavčitvi podjetij.
vir; Foto: X (profil Veter) ; Portal24