Odbor za finance brez dopolnil k predlogu proračuna za leto 2026

[STA] – Odbor DZ za finance je danes kot zadnje od delovnih teles obravnaval predlog državnega proračuna za leto 2026. Ta po besedah Saše Jazbec s finančnega ministrstva upošteva za zdaj znane zakonske obveznosti, je pa dovolj fleksibilen, da se ga bo v primeru nepredvidenih dogodkov prilagodilo. Odbor je zavrnil vse predloge za prerazporeditev sredstev.

V letu 2026 vlada pričakuje 15,9 milijarde evrov prihodkov, odhodkov pa bo za skupaj 17,1 milijarde evrov. Proračunska poraba bo tako za 1,2 milijarde evrov višja od prihodkov, kar v deležu BDP pomeni 1,6 odstotka.

Pri tem je vlada izhajala iz napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki Sloveniji za leto 2026 obetajo 2,5-odstotno rast, kar je več od pričakovanj za letos. Kljub višji gospodarski rasti na uradu napovedujejo upočasnitev rasti zaposlenosti, glede inflacije pa je njegova vršilka dolžnosti direktorice Maja Bednaš povedala, da jo ob odsotnosti šokov pričakujejo v višini dveh odstotkov. Nekaj višja bo rast cen storitev, je dodala.

Medtem ko so ostala delovna telesa že preučila predlog tako sprememb proračuna za leto 2025 kot tudi proračuna za leto 2026, pa je odbor za finance danes vzel pod drobnogled le slednjega. Rok za vlaganje dopolnil k predlogu proračuna za prihodnje leto se namreč še ni iztekel.

Poudarek na investicijah

Jazbec je povedala, da je vlada dokument pripravljala v času velikih tveganj. Ker se princip zakona za uravnoteženje javnih financ pred leti ni obnesel, je zdaj dala velik poudarek investicijam, in sicer v znanje, razvoj, inovacije, višjo dodano vrednost, je naštela.

Proračun bo polnil predvsem davek na dodano vrednost, zaradi visoke zaposlenosti ostajajo visoki prihodki od dohodnine, vlada je upoštevala tudi začasno zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, je nadaljevala. Omenila je še začasni petletni davek na bilančno vsoto bank, od katerega prilivi so za leto 2026 ocenjeni na 90 milijonov evrov.

Vsebinsko se v predlogu proračuna za leto 2026 največ sredstev namenja za izobraževanje in šport. Sledijo socialna varnost in pokojninsko varstvo, pri čemer je Jazbec povedala, da je transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno ne glede na polno zaposlenost vsako leto višji, čez dve leti bo tako znašal skoraj 1,6 milijarde evrov. Pri načrtovanju stroškov dela pa je vlada upoštevala tudi nedavno sklenjeni dogovor o prenovi sistema plač v javnem sektorju.

Kritike iz opozicije

V opoziciji so do predstavljenih proračunskih načrtov za čez dve leti kritični. Rado Gladek (SDS) je dejal, da bi kazalo proračun kljub razmeroma optimističnim gospodarskim napovedim načrtovati malo bolj varčno. “Čas debelih krav je po moje minil,” je dejal in dodal, da se prihodke verjetno načrtuje preveč pogumno. Tomaž Lisec (SDS) pa je spomnil na napovedane reforme, ki da jih v proračunu ne vidi.

Andreja Živic (Svoboda) in Tine Novak (Svoboda) sta obravnavani dokument pozdravila. “Zaradi pravih odločitev te vlade so dobički na najvišji možni ravni,” je dejala Živec, Novak pa je dodal, da Slovenija namenja pet odstotkov BDP za javne investicije in s tem prednjači med državami EU. “Proračun postavlja na prvo mesto zdravje, inovacije in socialo, hkrati pa ohranja odgovornost do naših zanamcev s premišljenim obvladovanjem dolga,” je povzel.

Poslanski skupini SDS in NSi sta do izteka roka, 21. oktobra, k predlogu proračuna za leto 2026 vložili 44 dopolnil. Do vseh se je na današnji seji opredelil odbor za finance kot matično delovno telo, podprl ni nobenega.

Zdaj bo morala vlada na osnovi pripomb poslancev ter zadnjih analiz gospodarskih gibanj in realizacije državnega proračuna za tekoče leto pripraviti dopolnjen predlog proračuna za leto 2026, nato pa ga bo potrjeval DZ skupaj s spremembami proračuna za leto 2025, kar se bo predvidoma zgodilo na redni novembrski seji.

Portal24; Foto: Pixabay/ fotoblend