Odbor potrdil predlog referenduma o JEK 2, nevladniki opozarjajo na manipulacijo
[MMC RTV SLO] – Na seji Odbora DZ za infrastrukturo je bil potrjen predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma glede projekta JEK 2, ki naj bi se izvedel 24. novembra. Državni zbor bo moral predlog še potrditi, da bi bil referendum uradno razpisan. Namen referenduma je preveriti voljo ljudi, ali podpirajo nadaljevanje priprav za gradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško.
Predsednica odbora, Nataša Avšič Bogovič (Svoboda), je poudarila, da “ta referendum ni odločitev o izgradnji JEK-a 2”, ampak služi preverjanju, ali ljudje vladi in Gen energiji podeljujejo mandat za nadaljnje priprave. Matej Tašner Vatovec pa je kritiziral nesodelovanje nekaterih strank v razpravi in opozoril na “srhljiv molk SDS-a, NSi-ja, Svobode in SD-ja,” kar ga spominja na podobno tišino v času investicije v TEŠ 6.
Referendumsko vprašanje, ki je predlagano, se glasi: “Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?” Tašner Vatovec in Miroslav Gregorič (Svoboda), ki sta glasovala proti odloku, sta izrazila zaskrbljenost nad formulacijo vprašanja. Gregorič je dejal, da gre za “bianko ček investitorju, ki je brez denarja in ki niti ne ve, kdo bo lastnik elektrarne.” Po njunem mnenju je vprašanje nejasno in manipulativno, saj z besedno zvezo “izvedba projekta” nakazuje na celoten proces, od načrtovanja do obratovanja elektrarne.
Referendum ni bianco menica
Državni sekretar za nacionalni jedrski program, Danijel Levičar, je med sejo poudaril, da referendum ne predstavlja bianko menice, saj projekt JEK 2 sledi določeni časovnici. “Projekt JEK-a 2 ima svojo časovnico. Znano je, kdaj se sprejemajo odločitve. Končna investitorjeva odločitev je načrtovana do leta 2028,” je povedal Levičar. Po njegovih besedah potrebujeta investitor in vlada mandat za pripravo dokumentacije in sprejetje strateških odločitev, ki bodo ključne za končno odločitev.
Ob razpravi o JEK-u 2 so člani odbora obravnavali tudi gradnjo odlagalnega silosa za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke v Vrbini pri Krškem, ki naj bi bil dokončan leta 2027. Silos bo sprejel 990 betonskih zabojnikov z odpadki iz Slovenije, kar je po Levičarjevih besedah pomemben korak pri upravljanju jedrskih odpadkov.
Kritike nevladnih organizacij
Kritični so bili tudi predstavniki nevladnih organizacij. Gaja Brecelj iz Umanotere je vprašala, zakaj sploh potrebujemo referendum, če je DZ že sprejel resolucijo o dolgoročni rabi jedrske energije. “Gre za izsiljeni referendum za legitimizacijo izsiljenega projekta, za katerega niti investitor niti vlada ne vesta, koliko bo stal, kdo ga bo gradil, kdo financiral,” je dejala Brecelj.
Tudi Sara Kosirnik iz Greenpeacea je izrazila nestrinjanje z referendumom, pri čemer je posebej opozorila na nejasnost referendumskega vprašanja. “Večkrat smo slišali, da referendum ne daje bianko menice, temveč le mandat investitorju, da nadaljuje postopke. A zakaj imamo potem na mizi vprašanje, ki tega ne izraža,” je dejala. Kritizirala je tudi izbiro besed v vprašanju, saj meni, da se je težko opredeliti proti stabilni oskrbi z elektriko, kar vprašanje implicira. Kosirnikova je vprašanje označila za “manipulativno in sugestivno.”
Portal24; Foto: Pexels