Odbor DZ-ja podprl deklaracijo o razmerah v Palestini in Izraelu
Odbor Državnega zbora za zunanjo politiko je soglasno podprl deklaracijo o razmerah na območju Palestine in Izraela. V deklaraciji, ki jo je predlagala koalicijska večina, je izražena globoka zaskrbljenost zaradi nedavnih dogodkov na Bližnjem vzhodu ter poziv k takojšnji prekinitvi sovražnosti, vzpostavitvi premirja in humanitarnih koridorjev v Gazi. Deklaracija prav tako poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh talcev ter izraža podporo rešitvi dveh držav.
V predlogu deklaracije, ki obsega kar 16 točk, je poudarjeno tudi obsojanje napadov teroristične organizacije Hamas na Izrael. Hkrati pa priznava Izraelovo pravico do samoobrambe v skladu z Ustanovno listino ZN-a. Deklaracija poziva Izrael, naj svoje odzive uskladi z mednarodnim in humanitarnim pravom.
Namen deklaracije, ki so jo predlagali poslanci iz večinske koalicije, je, da se DZ pridruži odzivu mednarodne skupnosti in pozove vse vpletene strani v konfliktu k takojšnjemu prenehanju spopadov, vzpostavitvi premirja in zaščiti civilistov ter izpustitvi zajetih talcev.
Poziv k umiku blokad humanitarne pomoči
Deklaracija tudi poziva k brezpogojnemu umiku blokad dobave humanitarne pomoči ter izraža zaskrbljenost zaradi širitve in stopnjevanja spopadov na Bližnjem vzhodu. Hkrati vsebuje poziv slovenski vladi, naj nadaljuje dejavnosti za nudenje humanitarne pomoči na območju Gaze ter podpira prizadevanja v mednarodni skupnosti za rešitev konflikta.
Slovenija, ki bo kmalu prevzela mesto nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov, ima pomembno vlogo pri spodbujanju mednarodnih prizadevanj za rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu. Deklaracija poudarja, da bi Slovenija morala poslati jasno sporočilo in nedvoumno stališče v mednarodno skupnost ter podati konkretne ukrepe za doseganje mirnega in trajnega sožitja med obema narodoma ter rešitev dveh držav.
Pobudo za sprejetje deklaracije je na seji odbora pozdravila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon
Pobudo za sprejetje deklaracije je na seji odbora pozdravila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Vlada prav tako poziva k takojšnjemu humanitarnemu premirju ter vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za zagotavljanje nujne pomoči civilistom v Gazi. Kljub temu pa je izrazila obžalovanje, da mednarodna skupnost in Evropska unija nista usklajeni glede odziva na krizo.
Na seji odbora je bila tudi razprava o poimenovanju palestinskega gibanja Hamas. Predlagatelji deklaracije so ga opredelili kot skrajno palestinsko gibanje. Opozicijski stranki SDS in NSi sta vztrajali pri navedbi, da gre za teroristično organizacijo. Poimenovanje Hamasa za teroristično organizacijo je ključno vprašanje za podporo SDS-a deklaraciji, je poudaril Janez Janša (SDS).
Člani odbora so podprli dopolnila NSi-ja o poimenovanju Hamasa kot teroristične organizacije, niso pa podprli dopolnil, ki bi izpostavila vlogo Irana pri podpori Hamasu in Hezbolahu. Matej Tonin (NSi) je izrazil tudi pomisleke glede izpustitve talcev, ki niso bili natančno opredeljeni v deklaraciji. Vendar odbor ni podprl dopolnil s to vsebino.
Kritični do deklaracije so bili tudi Jernej Vrtovec (NSi), Franc Breznik (SDS) in Anže Logar (SDS). Logar je opozoril na nedoslednosti v dokumentu in dejal, da deklaracija postavlja obe strani v konfliktu na isti imenovalec.
Razprava o tej deklaraciji kaže na kompleksnost in občutljivost vprašanj, povezanih z razmerami na Bližnjem vzhodu ter stališči različnih političnih strank in akterjev v Sloveniji. Glasovanje o deklaraciji bo še potekalo v Državnem zboru, kjer bo odločeno o njenem nadaljnjem usodi.
Foto: Poslanska skupina SDS X