Od zemlje do mize: Strokovnjaki v Škofji Loki o prehranski varnosti
V Sokolskem domu v Škofji Loki je potekal strokovni posvet z naslovom ‘Prihodnost prehranskih verig’, ki ga je v okviru regijskega obiska Gorenjske organiziralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dogodek je zbral ključne deležnike s področja kmetijstva, lokalnih skupnosti in agroživilskega sektorja, da bi osvetlili pomen regionalnih prehranskih verig, zaščite kmetijskih zemljišč in strateške vloge prehranske varnosti za prihodnost Slovenije.
Na posvetu so sodelovali ministrica Mateja Čalušić, župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec, direktor Razvojne agencije Sora Klemen Srna, direktor Loške zadruge Mitja Vodnjov, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij dr. Tatjana Zagorc ter Tomaž Primožič z Direktorata za kmetijstvo. Uvodni nagovor ministrice Čalušić je postavil ton razpravam, ki so se osredotočile na izzive in priložnosti za zagotavljanje stabilne oskrbe s hrano.
Prehranska varnost kot širši cilj
Ministrica Mateja Čalušić je v svojem govoru poudarila, da prehranska varnost presega zgolj samooskrbo: »Če smo se še nedolgo nazaj trudili za višjo samooskrbo, danes govorimo o prehranski varnosti – širšem in ambicioznejšem cilju. Gre za dostopnost, stabilnost in kakovost celotne prehranske verige, ki mora temeljiti na zaščitenih kmetijskih zemljiščih, lokalnih virih in znanju ljudi, ki delajo v agroživilskem sektorju.«
Slovenija razpolaga z omejenimi kmetijskimi površinami – zgolj 2.500 kvadratnih metrov na prebivalca, kar je skoraj polovico manj od evropskega povprečja, so zapisali na Ministrstvu za kmetijstvo. Ob tem uvozimo kar 70 odstotkov hrane, kar nas postavlja v ranljiv položaj ob krizah, kot so podnebne spremembe ali motnje v mednarodni trgovini. Posvet je izpostavil, da je prehranska varnost odvisna od premišljenih ukrepov, ki jih moramo sprejeti že danes.
Izguba kmetijskih zemljišč kot alarmanten trend
Eden od osrednjih poudarkov posveta je bila zaskrbljujoča izguba kmetijskih zemljišč. V zadnjem desetletju je Slovenija izgubila 8.600 hektarjev njiv in travnikov, od tega četrtino zaradi pozidave, preostalo pa zaradi zaraščanja. Najboljše ravninske površine, ki so ključne za pridelavo hrane, so pogosto nepovratno izgubljene. Strokovnjaki so opozorili, da kmetijska zemljišča niso le prostor, temveč kritična infrastruktura za preživetje v izrednih razmerah.
Matjaž Rakovec, župan Kranja, je predstavil lokalne pobude za zaščito zemljišč in oskrbo javnih zavodov z lokalno hrano. »Bistveno je sodelovanje in zaupanje. Vzpostavljene imamo kataloge živil lokalnega izvora, organiziramo izobraževanja za organizatorje prehrane. Na eni strani zagotavljamo dovolj povpraševanja, na drugi pa imajo pridelovalci zagotovljene količine za več let. V prihodnje želimo v model privabiti tudi sosednje občine,« je dejal. Rakovec je napovedal, da bo Kranj prva občina v Sloveniji, ki bo trajno zaščitila kmetijska zemljišča, kar je ministrica Čalušić pozdravila, a opozorila, da to možnost občine premalo izkoriščajo.
Regionalne verige kot rešitev
Strokovnjaki so se strinjali, da so regionalne prehranske verige ključne za zmanjšanje odvisnosti od uvoza. S premišljenim upravljanjem 27.000 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč bi lahko zagotovili dovolj pšenice za pokritje letne porabe kruha vseh prebivalcev Slovenije. Poudarek je bil tudi na povezovanju lokalnih pridelovalcev, zadrug in javnih zavodov ter vlaganjih v infrastrukturo in znanje.
Klemen Srna je izpostavil pomen ljudi v verigi: »Za uspešno delovanje verig so ključni ljudje.« Vidí priložnost v butični pridelavi, ki bi povezala kmetijstvo in turizem. Dr. Tatjana Zagorc pa je opozorila na pomen prepoznavnosti slovenskih izdelkov: »Za odpornost celote agroživilske verige je pomembno, da jo začnemo graditi zdaj, da imamo prostor na trgovskih policah ter da potrošniki poznajo in kupujejo slovenske izdelke.«
Mitja Vodnjov je dodal, da Loška zadruga kljub izzivom v trgovini gradi stabilnost z lastnimi prodajnimi mesti in povezovanjem zadrug. Skupno sporočilo posveta je bilo, da prehranska varnost zahteva dolgoročno načrtovanje, zaščito zemljišč in podporo lokalnim pobudam. Brez teh ukrepov ostaja naša prihodnost negotova.
Po posvetu je ministrica Čalušić z ekipo obiskala Loško zadrugo, Kmetijo Koželj in podjetje Conditus, medtem ko so državni sekretarji obiskali druge lokalne primere uspešnih praks. Obiski so potrdili, da Gorenjska kljub omejenim površinam ponuja potencial za razvoj trajnostnih prehranskih sistemov.
Portal24; Foto: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano