Občasno postenje ni za vsakogar: Preverite, ali spadate med izjeme

Občasno postenje (angl. intermittent fasting) je v zadnjih letih postalo ena izmed najbolj priljubljenih metod za hujšanje in izboljšanje splošnega zdravja. Metoda vključuje časovno omejeno prehranjevanje, kjer posameznik uživa hrano le v določenem obdobju dneva, preostanek časa pa se posti. Čeprav mnogi poročajo o pozitivnih učinkih na izgubo teže, izboljšanje inzulinske občutljivosti in celo dolgoživost, občasno postenje ni primerno za vse. Zlasti nekatere skupine ljudi se morajo tej praksi izogibati.

Kdo se naj izogiba občasnemu postenju?

Čeprav je občasno postenje za mnoge varno in učinkovito, obstajajo določene skupine ljudi, ki jim lahko ta način prehranjevanja škodi. Tukaj je nekaj skupin, ki se morajo posvetovati z zdravnikom ali celo izogniti občasnemu postenju:

Ljudje z motnjami hranjenja

Osebe, ki se spopadajo z motnjami hranjenja, kot so anoreksija, bulimija ali kompulzivno prenajedanje, bi se morale izogibati občasnemu postenju. Po podatkih Nacionalnega združenja za motnje hranjenja (National Eating Disorders Association) lahko omejevanje vnosa hrane poveča tveganje za ponovno pojavljanje teh težav ali jih celo poslabša. Postenje lahko pri teh posameznikih spodbudi nezdrave prehranjevalne vzorce, kot sta prekomerno omejevanje kalorij in obsesivno ukvarjanje z vnosom hrane.

Diabetiki tipa 1

Osebe, ki trpijo za diabetesom tipa 1, kjer telo ne proizvaja dovolj inzulina, se morajo izogibati dolgotrajnim obdobjem brez hrane. Tveganje za hipoglikemijo (nenormalno nizka raven krvnega sladkorja) je pri teh posameznikih bistveno večje. Po podatkih Ameriškega združenja za diabetes (American Diabetes Association) lahko občasno postenje privede do nevarno nizkih ravni krvnega sladkorja, kar je lahko smrtno nevarno. Za diabetike je stabilnost vnosa hranil ključna za nadzor bolezni.

Nosečnice in doječe matere

Nosečnost in dojenje sta obdobji, ko telo potrebuje dodatne hranilne snovi, da lahko podpira tako mater kot otroka. Po mnenju strokovnjakov iz Mayo klinike občasno postenje v tem obdobju ni priporočljivo, saj lahko vodi do pomanjkanja pomembnih hranil. Pomanjkanje hranil lahko vpliva na zdravje ploda ali dojenčka, obenem pa lahko oslabi tudi materino zdravje, kar povečuje tveganje za zaplete.

Ljudje s kroničnimi boleznimi

Osebe s kroničnimi boleznimi, kot so srčno-žilne bolezni, ledvična bolezen, jetrna obolenja ali rak, bi morale biti previdne pri občasnem postenju. Po podatkih Evropske kardiološke zveze (European Society of Cardiology) lahko nepravilno nadzorovana postna obdobja vplivajo na delovanje organov in poslabšajo simptome teh bolezni. Poleg tega je za nekatere bolezni nujno redno uživanje zdravil, ki jih je potrebno jemati s hrano.

Možni negativni stranski učinki občasnega postenja

Čeprav številni zagovorniki občasnega postenja izpostavljajo njegove prednosti, obstajajo tudi negativni stranski učinki, ki se lahko pojavijo pri nepravilni izvedbi ali pri osebah, ki niso primerne za to prakso.

Tveganje za prehranske pomanjkljivosti
Če občasno postenje vključuje dolgotrajna obdobja brez hrane, lahko pride do pomanjkanja pomembnih vitaminov in mineralov, kot so železo, kalcij, vitamin D in magnezij. Po raziskavi, objavljeni v medicinski reviji Annual Review of Nutrition, lahko dolgotrajno pomanjkanje teh hranil oslabi imunski sistem, poslabša zdravje kosti in poveča tveganje za anemijo.

Prekomerna lakota in prenajedanje
Nekateri posamezniki lahko po postu občutijo prekomerno lakoto, kar vodi do prenajedanja. To ne samo da zmanjša učinke postenja, temveč lahko negativno vpliva na prebavo in povzroči prebavne težave. Po mnenju strokovnjakov iz Univerze Harvard lahko tovrstno vedenje dolgoročno oteži nadzor nad telesno težo.

Posvet z zdravnikom je ključnega pomena

Vsaka sprememba prehrane, še posebej občasno postenje, naj bo vedno izvedena po posvetovanju z zdravnikom ali prehranskim strokovnjakom, zlasti pri ljudeh z zdravstvenimi težavami. Kot opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), morajo posamezniki, ki imajo posebne prehranske potrebe ali jemljejo zdravila, biti še posebej previdni.

Občasno postenje lahko ponuja številne koristi, vendar ni primerno za vse. Ustrezna prilagoditev in poznavanje lastnih potreb ter zdravstvenih omejitev sta ključni za varno izvajanje te diete.

Portal24; Foto: Pixabay/congerdesign