Novi zakon o STA: Ministrstvo vztraja pri vladnem nadzoru nad cenikom storitev
Ministrstvo za kulturo je v medresorsko usklajevanje poslalo predlog novega zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA), ki so ga po javni razpravi nekoliko dopolnili, čeprav niso upoštevali vseh predlogov in pripomb. Glavna novost predloga je določitev cenika naročnin na servis STA, ki ga bo še naprej določala vlada, podrobnosti o financiranju pa bodo urejene z vladno uredbo.
Predlog zakona med drugim prinaša drugačno določitev javne gospodarske službe agencije. Ta bo po novem razdeljena na storitve, namenjene drugim izdajateljem medijev in naročnikom, ter storitve, ki bodo prosto dostopne javnosti. Zakon prav tako predvideva formulo za izračun nadomestila za opravljanje te javne službe, ki ga bo financirala država iz proračuna.
Pomembna sprememba v predlogu zakona je tudi skrajšanje mandata direktorja STA, ki bo po novem imenovan za štiri leta namesto za pet. To je ena izmed sprememb, ki so jo predlagali po prejemu pripomb v okviru javne razprave.
Delne upoštevanje pripomb
V javni razpravi so svoja mnenja, predloge in pripombe prispevali različni deležniki, med drugim Center za proučevanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede, društvo in sindikat novinarjev Slovenije, poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti ter Slovenska tiskovna agencija.
Čeprav so nekatere pripombe upoštevali, je ministrstvo zavrnilo več predlogov. Na primer, niso upoštevali predloga, da bi iz predloga zakona črtali določbo, po kateri cenik storitev gospodarske javne službe, ki jih uporabljajo naročniki, potrdi vlada na predlog STA. Predlagatelji so namreč menili, da to krši načelo finančne samostojnosti STA. Ministrstvo je pojasnilo, da je taka ureditev skladna z zakonom o gospodarskih javnih službah, po katerem ustanovitelj javnega podjetja odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin.
Razprava o financiranju
Ministrstvo je zavrnilo tudi predlog, da bi se uvedla dvoletna pogodba za financiranje STA, kar bi zagotovilo večjo stabilnost financiranja agencije. Vztrajajo pri tem, da se bo nadomestilo za opravljanje gospodarske javne službe STA še naprej izplačevalo na podlagi letne pogodbe, saj so proračunska sredstva vezana na proračunsko leto. Po novem bo letno pogodbo sklepalo pristojno ministrstvo, ne več vladni urad za komuniciranje.
Ena od glavnih kritik prvotnega predloga zakona je bila, da finančni učinki novega načina izračunavanja nadomestila za javno službo niso bili dovolj jasno predstavljeni. Kritiki so opozarjali, da predlog ne zmanjšuje odvisnosti STA od vlade, temveč jo celo povečuje. Ministrstvo je na to odgovorilo, da predlog zakona sledi evropskim pravilom za državne pomoči in zagotavlja učinkovito opravljanje javne službe informiranja.
Ocena finančnih posledic
Kljub precejšnji spremembi v opredelitvi javne službe je ministrstvo pri predstavitvi ocene finančnih posledic navedlo sredstva, ki so že predvidena za financiranje STA po obstoječem zakonu, usklajena z inflacijo. Za leto 2025 je predviden znesek 2.478.000 evrov, za leto 2026 pa 2.533.000 evrov.
Ministrstvo je zavrnilo tudi predloge, da bi se vsebine o delovanju narodnih skupnosti na STA objavljale tudi v italijanščini in madžarščini. Pojasnili so, da pravica do informiranosti narodnih skupnosti ne zajema tudi pravice do prevajanja in objavljanja vsebin v jezikih narodnih skupnosti.
Predlog novega zakona o STA prinaša pomembne spremembe, ki pa kljub dopolnitvam ostajajo predmet razprav med različnimi deležniki. Ministrstvo zagotavlja, da predlog zakona sledi evropskim standardom in zagotavlja stabilno financiranje javne službe, a nekateri še vedno opozarjajo na možne težave pri uresničevanju finančne in vsebinske neodvisnosti STA.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Pexels