Noveli zakona o omrežnini in zdravstvu prestali prvo oviro

Državni zbor je na izredni seji ocenil, da sta predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti in zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce primerna za nadaljnjo obravnavo. Odločitev je sprožila razpravo o energetski in zdravstveni politiki, pri čemer so se poslanci delili na tiste, ki podpirajo predlagane spremembe, in na kritike, ki opozarjajo na pomanjkljivosti zakonov.

Po poročanju MMC RTV SLO predlog zakona za ublažitev finančnih posledic prenove metodologije obračunavanja omrežnine predvideva znižanje tarifnih postavk za obračunsko moč v višji, zimski sezoni v časovnem bloku 1 na raven tarif časovnega bloka 2. Prav tako se gospodinjskim odjemalcem ne bi obračunala omrežnina za presežno obračunsko moč v višji sezoni za časovni blok 1. Ukrep bi veljal za januar in februar letos, izpad pobrane omrežnine pa bi se pokril iz omrežninskih presežkov družbe Eles.

Po poročanju MMC RTV SLO je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) izrazila razočaranje, da zakon ne zajema tudi gospodarstva. GZS poziva vlado in politične stranke, naj omilitev posledic visokih stroškov omrežnine razširijo tudi na podjetja, ki jih je nova metodologija najbolj prizadela.

Poslanec Svobode Miroslav Gregorič je v uvodnem nagovoru dejal, da trenutni sistem tarif zavira zeleni prehod: “Povprečni gospodinjski odjemalec, ki nima merilnika trenutne moči, veljavne metodologije obračuna električne energije že zaradi njene kompleksnosti ne more razumeti, zato ne more prilagajati odjema.”

Državna sekretarka Tina Seršen je opozorila, da so nesorazmerni dvigi zneskov na položnicah prizadeli predvsem tiste, ki imajo lastne sončne elektrarne in toplotne črpalke. “Prav je, da država pred nesorazmernimi dvigi na položnicah zaščiti ljudi, ki so v preteklosti sprejemali pravilne investicijske odločitve,” je dejala.

Razprava o zakonu in napovedi dopolnil

Po poročanju MMC RTV SLO so poslanci SDS in NSi izražali zaskrbljenost, da zakon rešuje problem le kratkoročno. V razpravi so napovedali, da bodo v prihodnjih dneh predlagali dopolnila, s katerimi bi do začasno nižjih stroškov omrežnine prišlo tudi gospodarstvo. Po besedah poslanca NSi Jožefa Horvata gospodarstveniki že od lanske pomladi opozarjajo na posledice nove metodologije, zato bi bilo smiselno predvideti tudi ukrepe zanje.

Po poročanju MMC RTV SLO je predlog zakona podprlo 44 poslancev Svobode, SD-ja in Levice, proti sta bila Miha Kordiš (Levica) in nepovezani poslanec Dejan Kaloh. Poslanci SDS in NSi so se glasovanja vzdržali.

Spremembe v zdravstveni dejavnosti

Obravnavana je bila tudi novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi razmejila javno in zasebno zdravstvo. Po poročanju MMC RTV SLO je novela prejela 45 glasov podpore, proti je glasovalo 26 poslancev. Kritiki iz vrst opozicije opozarjajo, da predlog ne prinaša celovite reforme, temveč zgolj delne popravke, ki lahko v določenih primerih celo pospešijo privatizacijo zdravstva.

Poslanec Levice Miha Kordiš je bil do predloga kritičen: “V tem zakonu nimamo dosledne ločitve javnega in zasebnega zdravstva in dokončne odprave dvoživk.” Napovedal je vložitev dopolnil, ki bi bolj jasno razmejila javni in zasebni sektor.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel pa je izpostavila, da novela določa jasne meje med javno in tržno dejavnostjo ter ureja pogoje prehajanja med njima. “Njegovo sprejetje je nujno za ohranitev mreže javne zdravstvene službe ter njeno urejeno in učinkovito delovanje,” je dejala.

Polemike o vplivu novele na zdravstveni sistem

Po poročanju MMC RTV SLO so poslanci koalicije izpostavili, da zakon prinaša pomembne spremembe pri dvojnih praksah. Poslanka Levice Nataša Sukič je poudarila, da bi zdravstveni delavci po novem lahko delali pri drugem delodajalcu le če bi v matičnem zavodu opravili vse obveznosti. Dodatno delo pri zasebnih izvajalcih pa ne bi bilo več dovoljeno.

Na drugi strani so v opoziciji opozarjali na pomanjkljivosti reforme. Poslanka SDS Jelka Godec je spomnila na zamike pri izvedbi zdravstvene reforme in opozorila na neizpolnjene obljube vlade: “1. januarja 2025 se je iztekel še zadnji rok na slavni časovnici zdravstvene reforme, ki je propadla v celoti.”

Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je bila prav tako kritična in poudarila, da bi novela lahko privedla do dodatnega podaljšanja čakalnih vrst. Po njenem mnenju so avtorji zakona osredotočeni predvsem na preprečevanje dela zdravnikom v zasebnem sektorju, ne pa na reševanje ključnih problemov javnega zdravstva.

Obe noveli bosta zdaj obravnavani na pristojnih odborih, kjer se pričakuje vložitev dopolnil tako s strani koalicije kot opozicije. Razprava o spremembah na področju energetike in zdravstva se bo torej nadaljevala v prihodnjih tednih.

Portal24; Foto: Matija Sušnik/DZ