Novela zakona prinaša prepoved gradnje na območjih odstranjenih objektov
Vlada je na svoji zadnji seji potrdila predlog novele zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Kot pojasnjuje Ministrstvo za finance, so se pri izvajanju zakona, ki je bil sprejet lansko leto, pojavili določeni izzivi, ki jih nova novela naslavlja in rešuje.
Ena izmed ključnih sprememb, ki jih prinaša predlagana novela, je podaljšanje veljavnosti poroštvene sheme za posojila, namenjena obnovi doma in nadomestitvi poškodovanih objektov. Poroštvena shema bo tako veljala do 31. decembra 2026, kar omogoča večjo fleksibilnost in časovno prilagodljivost za upravičence, ki se soočajo z obnovo po naravnih nesrečah. Ob tem se podaljšuje tudi ročnost kreditov do 25 let, kar bo pripomoglo k znižanju letne kreditne obveznosti kreditojemalcev. Zgornja meja glavnice kredita se zvišuje na 200.000 evrov, kar naj bi bolje odražalo dejanske potrebe tistih, ki bodo želeli koristiti shemo.
Spremembe pri obrestnih merah in širitev kroga kreditojemalcev
Novela prinaša tudi spremembe v zvezi z obrestnimi merami. Po novem bo fiksna obrestna mera morala biti vsaj 20 odstotkov nižja od trimesečne medbančne obrestne mere EURIBOR na dan vložitve vloge za kredit, hkrati pa bo morala biti vsaj 10 odstotkov ugodnejša od redne ponudbe banke. Banke bodo te podatke objavljale na svojih spletnih straneh, kar zagotavlja večjo preglednost in dostopnost informacij za potencialne kreditojemalce. Subvencioniranje obresti bo ostalo enako kot doslej – v celoti.
Še ena pomembna novost je širitev kroga možnih kreditojemalcev. Poleg lastnikov poškodovanih objektov bodo lahko kredite najemali tudi ožji družinski člani lastnika, če imajo na poškodovani nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče ali lahko dokažejo, da so pred poplavami ali plazovi prebivali skupaj z lastnikom. Ta sprememba omogoča večjo dostopnost do finančnih sredstev za obnovo.
Obveznosti bank in javna objava sodelovanja
Vlada z novelo uvaja tudi obveznost za banke, ki sodelujejo v poroštveni shemi, da svojo namero o sodelovanju javno objavijo v poslovalnicah in na spletnih straneh, poleg tega pa morajo o tem obvestiti tudi vladno službo za obnovo po poplavah in plazovih. Ta služba bo nato poskrbela za objavo seznama sodelujočih bank na svoji spletni strani, kar bo še dodatno olajšalo dostop do informacij za zainteresirane državljane.
Poleg sprememb v zakonu o obnovi je vlada sprejela tudi sklep o odstranitvi sedmih objektov v občinah Braslovče, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem in Rečica ob Savinji, ki so bili močno poškodovani v lanskih avgustovskih ujmah. Odstranitev teh objektov je nujna in v javnem interesu, saj bi njihova ponovna uporaba predstavljala nevarnost.
Novela zakona obenem prepoveduje ponovno gradnjo na območjih, kjer bodo objekti odstranjeni, uvaja pa tudi izjemo pri posegih v naravo. Vlada predlaga odstop od veljavnih določil zakona o divjadi in lovstvu, kar omogoča posege, kot so sekanje zarasti ob vodnih bregovih in čiščenje odvodnih kanalov, tudi v času gnezdenja ptic, vendar brez poseganja v splošne zahteve varstva narave.
Ureditev postopkov nakupa kmetijskih zemljišč in komunalnega opremljanja
Dodatno novela drugače ureja postopek nakupa kmetijskih zemljišč, ki bodo spremenjena v stavbna, in določa, da se pri tem ne bodo uporabljala določila zakona o kmetijskih zemljiščih. Za nakup teh zemljišč bo mogoče skleniti neposredno pogodbo.
Novela natančno določa tudi odgovornost občin za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč ter omogoča oprostitev plačila komunalnega prispevka tudi v primerih, ko nadomestitveni objekt ni zgrajen v isti občini kot objekt za odstranitev. Vlada pa se je lotila tudi usklajevanja zakona z novo evropsko uredbo glede pomoči de minimis, pri čemer je jasno opredeljena tudi možnost uporabe naplavin, odvzetih iz vodotokov, kot gradbenega materiala.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Zajem zaslona