Nove carine ZDA bi lahko evropski izvoz zmanjšale za 85 milijard evrov
Trumpova administracija je današnji dan, 2. april, razglasila za “dan osvoboditve” in na blago iz Evropske unije (EU), napovedala izvedbo obsežnih novih carin, kar postavlja evropsko gospodarstvo pred resen preizkus. Po najnovejših poročilih bi lahko dajatve dosegle 20 odstotkov na ves uvoz iz EU, pri čemer bi bile usmerjene v ključne sektorje, kot so avtomobilska industrija in farmacevtski izdelki, piše Euronews. Ta poteza pomeni močno zaostritev trgovinskih odnosov med ZDA in EU ter grozi, da bo zadala hud udarec že tako krhkemu evropskemu industrijskemu zagonu. Gospodarske posledice bi lahko bile daljnosežne, zlasti za države, kot so Nemčija, Danska in države Srednje Evrope, ki so močno odvisne od izvoza v ZDA.
Leta 2024 je EU v ZDA izvozila blago v vrednosti 382 milijard evrov, kar je predstavljalo 12 odstotkov celotnega zunanjega povpraševanja bloka, kažejo podatki Mednarodnega trgovinskega centra. ZDA so s tem postale največji posamezni izvozni trg EU. Uvedba pavšalne 20-odstotne carine na te tokove bi lahko neposredno zmanjšala izvoz za 85 milijard evrov. Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko posredni učinki, kot je zmanjšano povpraševanje v ZDA zaradi višjih cen, še dodatno poglobili škodo.
Nemčija, Slovaška in Madžarska se soočajo z nesorazmernim udarcem
Največje tveganje grozi avtomobilskemu sektorju, ki velja za steber evropske industrije in je še posebej pomemben za Nemčijo. Leta 2024 je izvoz vozil iz EU v ZDA dosegel 46,3 milijarde evrov. Z novimi carinami, ki bi lahko skupaj z že obstoječo 25-odstotno dajatvijo, napovedano marca, dosegle celo 45 odstotkov, bi evropska vozila na ameriškem trgu postala skoraj nekonkurenčna. To bi lahko privedlo do drastičnega upada izvoza in ogrozilo delovna mesta v regijah, kot so Stuttgart, Zgornja Bavarska in Braunschweig, kjer domujejo giganti, kot so Mercedes-Benz, BMW in Volkswagen.
“Carine na izvoz avtomobilov predstavljajo velik izziv za nemško gospodarstvo,” je opozoril Daniel Parker, ekonomist pri Capital Economics. Dodal je, da bodo pristanišča, kot sta Hamburg in Bremerhaven, ki upravljajo velik del avtomobilskih pošiljk v ZDA, prav tako občutila posledice. Poleg Nemčije so ogrožene tudi države Srednje Evrope. Slovaška, kjer tovarne Kia in Volkswagen v regijah, kot sta Nitra in Žilina, zaposlujejo tisoče ljudi, je izjemno izpostavljena. Podobno velja za Madžarsko z avtomobilskimi grozdi v Gyoru ter Avstrijo z obrati v Linzu in Gradcu. Motnje v nemškem izvozu bi se hitro razširile na širšo mrežo dobaviteljev v regiji.
Bolečino bodo občutili tudi farmacevti
Farmacevtski sektor, ki je leta 2023 dosegel rekorden trgovinski presežek, ni imun na te grožnje. Izvoz farmacevtskih izdelkov v ZDA je predstavljal skoraj 15 odstotkov skupne bruto proizvodnje EU, pri čemer sta prednjačili Irska in Danska. Dansko gospodarstvo je v zadnjih letih močno spodbudil uspeh podjetja Novo Nordisk, zlasti z zdravili za hujšanje, kot je Ozempic. Povpraševanje v ZDA je leta 2023 ustvarilo dve tretjini prihodkov tega podjetja. Vendar pa poročila iz Washingtona namigujejo, da bi lahko Trumpova administracija uvedla posebne dajatve na semaglutid, učinkovino v teh zdravilih, morda kot vzvod v pogajanjih z Dansko glede vprašanj, kot je Grenlandija.
“Ena od strategij bi lahko vključevala ciljno dajatev na semaglutid, kar bi motilo danski izvoz in hkrati koristilo ameriškim konkurentom,” je dejal Parker. Takšen ukrep bi lahko resno ogrozil dansko farmacevtsko industrijo, ki je v zadnjih letih postala pomemben motor gospodarske rasti v državi.
Scenariji Goldman Sachsa prikazujejo mračno sliko
Ekonomist Goldman Sachsa Giovanni Pierdomenico napoveduje široke makroekonomske posledice. Po osnovnem scenariju bi nove carine povprečno efektivno dajatev na blago EU dvignile na 20 odstotkov s sedanjih 7 odstotkov. V bolj pesimističnem primeru, ki upošteva prilagoditve za evropski sistem davka na dodano vrednost, bi lahko stopnja narasla na 43 odstotkov. V osnovnem scenariju Goldman predvideva, da bo bruto domači proizvod euroobmočja do konca leta 2026 nižji za 0,7 odstotka, pri čemer bo največja škoda nastala v začetku leta 2025. “Zdaj napovedujemo majhno rast za preostanek leta 2025, z neletno rastjo BDP v višini samo 0,1 odstotka, 0,0 odstotka in 0,2 odstotka v drugem, tretjem in četrtem četrtletju,” je pojasnil Pierdomenico.
V negativnem scenariju bi lahko evroobmočje leta 2026 zdrsnilo v tehnično recesijo z izgubo BDP v višini 1,2 odstotka glede na izhodišče brez carin. Inflacija bi se medtem zapletla – Goldman je zvišal napoved osnovne inflacije za leto 2025 na 2,1 odstotka, z možnostjo najvišje vrednosti 2,3 odstotka, če bi povračilni ukrepi EU povečali cenovne pritiske.
Evropska centralna banka (ECB) se sooča z zahtevno dilemo: kratkoročni dvig inflacije zaradi trgovinskih napetosti in hkratna ustavitev gospodarske rasti. Po mnenju Goldman Sachsa bi to lahko vodilo do nadaljnjega monetarnega sproščanja. Podjetje pričakuje znižanje obrestnih mer ECB aprila in junija, z dodatnim premikom za 25 bazičnih točk v juliju, kar bi obrestno mero mejnega depozita dvignilo na 1,75 odstotka.
Portal24; Foto: Pexels