Nova raziskava: Opustitev fosilnih goriv krepi energetsko varnost
Svet se sooča z velikimi spremembami v energetski politiki in oskrbi z energijo, saj države po vsem svetu stremijo k zmanjšanju emisij ogljika. Nova študija, objavljena v reviji Nature Climate Change, prinaša svež pogled na to, kako bi prehod s fosilnih goriv na čiste vire energije lahko izboljšal energetsko varnost večine držav. Raziskava poudarja, da bi opustitev odvisnosti od nafte, plina in premoga do leta 2060 ne le zmanjšala trgovinska tveganja, temveč tudi okrepila stabilnost energetskih sistemov. V povprečju se s trgovino povezana tveganja v scenarijih z neto ničelnimi emisijami zmanjšajo za 19 odstotkov, kar nakazuje, da bi lahko bil prehod na čisto energijo ključen korak k večji samozadostnosti.
Raziskovalci so pod vodstvom Steva Davisa, profesorja znanosti o zemeljskem sistemu na šoli za trajnost Stanford Doerr, analizirali, kako bi prehod na čiste vire energije vplival na države po vsem svetu. Ugotovili so, da zmanjšanje odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv prinaša večje koristi kot morebitne nove ranljivosti, povezane z oskrbo s ključnimi materiali, kot so litij, nikelj, kobalt, baker in minerali redkih zemelj. Ti materiali so bistveni za tehnologije čiste energije, kot so baterije, sončni paneli in vetrne turbine, njihove naravne zaloge pa so večinoma skoncentrirane na globalnem jugu, piše Euronews. To pomeni, da bi se geopolitični zemljevid energetske oskrbe lahko močno spremenil, a raziskava poudarja, da so koristi prehoda vseeno večje od izzivov.
Jedrska in sončna energija kot poti do neto nič
Da bi razumeli, kako bi države lahko dosegle cilj neto ničelnih emisij do leta 2060, so znanstveniki proučili 1.092 različnih scenarijev za 236 držav. Ti scenariji so vključevali različne kombinacije energetskih virov, kot so večja uporaba jedrske energije, sončne energije ali vetrnih turbin. Za vsako državo so zbrali podatke o zalogah nafte, plina, premoga, urana, biogoriv in 16 ključnih materialov za čiste tehnologije ter analizirali, kako je potekala trgovina s temi viri. Na podlagi teh podatkov so razvili tako imenovani »indeks trgovinskega tveganja«, ki upošteva domače zaloge, delež uvoza, ekonomsko vrednost uvoženih virov in koncentracijo trga.
Rezultati kažejo, da bi se v primeru prehoda na čiste vire energije energetska varnost izboljšala v večini držav, tudi če bi te morale uvažati več materialov, kot so litij ali kobalt. Na primer, povečana uporaba sončne energije bi zmanjšala odvisnost od nestabilnih naftnih trgov, medtem ko bi jedrska energija lahko zagotovila stabilen domači vir energije za države z dostopom do urana. Raziskava prav tako poudarja, da bi razširitev trgovskih omrežij in sodelovanje z več dobavitelji še dodatno zmanjšala tveganja – v povprečju celo za polovico, če bi države trgovale z vsemi razpoložljivimi lastniki virov.
Diverzifikacija in recikliranje kot ključ do stabilnosti
Eden od pomembnih vidikov študije je poudarek na diverzifikaciji virov in povečanju recikliranja. Steve Davis opozarja, da je odvisnost od enega samega dobavitelja velika ranljivost, saj lahko naravne katastrofe ali geopolitični konflikti hitro zmotijo oskrbo. »Če uvažate velik del tega, kar potrebujete, je to tveganje. Če pa vse prihaja od ene same stranke, je tveganje še večje,« pravi Davis. Zato raziskovalci predlagajo, da države razpršijo svoje uvozne poti in sodelujejo s čim več partnerji.
Poleg tega študija kaže, da bi povečanje recikliranja ključnih mineralov, kot so litij, nikelj in indij, lahko znatno zmanjšalo trgovinska tveganja. Če bi se današnje nizke stopnje recikliranja povečale za štirikrat, bi se tveganja v povprečju zmanjšala za 17 odstotkov. Države, ki nimajo bogatih zalog mineralov, bi lahko z razvojem trajnejših tehnologij ali manj materialno intenzivnih modelov še dodatno okrepile svojo energetsko varnost. Takšni ukrepi bi jim omogočili, da se izognejo pretirani odvisnosti od uvoza, hkrati pa bi prispevali k prehodu na čistejše energetske sisteme.
Raziskava prav tako razkriva, da ohranjanje fosilnih goriv v energetski mešanici na splošno zmanjšuje varnost držav, saj jih ohranja odvisne od nestabilnih svetovnih trgov. Nasprotno pa prehod na čiste vire energije prinaša največje izboljšave prav tistim državam, ki se najbolj odločno znebijo fosilnih goriv. To nakazuje, da bi lahko drzne politike dekarbonizacije imele širše pozitivne učinke, kot so jih pričakovali doslej.
Portal24; Foto: Pixabay/Franz26