Nova pobuda na ustavnem sodišču glede referenduma o JEK2
[STA] – Na ustavnem sodišču je bila vložena nova pobuda za ustavno presojo odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o projektu JEK2. Pobudo sta vložili dve fizični osebi ter nevladni organizaciji Focus in Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC). Vsi pobudniki menijo, da je referendumsko vprašanje, ki bo postavljeno volivcem 24. novembra, sugestivno in nejasno. Vprašanje naj bi kršilo 2. in 44. člen ustave ter 37. člen zakona o referendumu in ljudski iniciativi.
Pobudniki opozarjajo, da vprašanje “ali volivci podpirajo izvedbo projekta JEK2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?” zavaja volivce s predpostavko, da bo projekt JEK2 zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, čeprav tega ni mogoče trdno zagotoviti.
Sugestivno in zavajajoče vprašanje
Nevladne organizacije in posamezniki opozarjajo, da stabilnost elektroenergetskega sistema ni odvisna zgolj od jedrske energije, temveč od vseh virov električne energije, evropskega omrežja in ustrezne infrastrukture. V izjavi iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja so poudarili: “Stabilnost elektroenergetskega sistema je odvisna od vseh virov pridobivanja električne energije, povezanosti v evropsko omrežje in infrastrukture za prenos električne energije.”
Pobudniki menijo, da zavajajoča narava vprašanja posega v pravico volivcev do svobodnega odločanja. Volilno kampanjo na strani nasprotnikov JEK2 pa postavlja v neenakopraven položaj, kar je v nasprotju z mednarodnimi standardi o referendumih, ki jih je vzpostavila Beneška komisija Sveta Evrope.
Poleg tega opozarjajo na nejasno kombinacijo volje glede konkretnega projekta JEK2 z vprašanjem o nizkoogljičnih virih. Pobudniki se bojijo, da bi volivci lahko napačno razumeli pomen nizkoogljičnih virov energije, kot so jedrska energija, vodik in sintetični plini, kar je sicer opredeljeno v novem energetskem zakonu. Med nizkoogljične vire namreč niso vključeni obnovljivi viri energije, kar pa lahko vodi v dodatno zmedo pri odločanju volivcev.
Pravne posledice referenduma nejasne
Pobudniki prav tako izpostavljajo, da iz referendumskega vprašanja ni mogoče jasno razbrati, kakšne bodo konkretne posledice referenduma, saj ne določa pristojnosti državnega zbora (DZ). To postavlja pod vprašaj, ali referendum izpolnjuje zakonske zahteve glede jasnosti in določnosti predpisov ter spoštuje načela pravne države. Vprašanje bi moralo jasno opredeliti predmet zakonskega urejanja in posledice, ki jih bo imelo na pravni red.
Med pobudniki je tudi zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Dušan Plut, ki je v izjavi opozoril na izjemno visoko finančno vrednost projekta JEK2: “Na posvetovalnem referendumu naj bi državljani odločali o investicijsko najbolj zahtevnem poosamosvojitvenem projektu, katerega vrednost naj bi po okvirnih ocenah celo presegla sredstva državnega proračuna.” Plut meni, da bi bilo treba za tako pomembno odločanje zagotoviti več časa in verodostojne informacije, vključno z neodvisno študijo, ki bi predstavila energetske scenarije z in brez jedrske energije.
Lovro, gimnazijec in eden od pobudnikov, je izrazil skrb glede vpliva projekta na prihodnost, pri čemer je opozoril na pomanjkanje preproste razlage v medijih: “V medijih ni vse v zvezi s tem zapisano preprosto, čeprav bi moralo biti. In vprašanj o tem je res veliko, kar verjetno pomeni, da je tudi veliko skrbi.” Izrazil je tudi zaskrbljenost, da bi lahko projekt JEK2 ogrozil financiranje drugih pomembnih javnih sektorjev, kot so šolstvo in zdravstvo.
Opozorila nevladnih organizacij
Nevladna organizacija Focus, ki prav tako nasprotuje referendumu, poudarja, da je trditev o stabilni oskrbi z električno energijo napačna in zavajajoča. Katja Huš iz Focusa je opozorila: “V času, ko smo priča hitremu razvoju tehnologij obnovljivih virov, hkrati pa spremljamo zaton jedrske energije, je to daleč od resnice in popolnoma neprimeren način zavajanja državljanov Slovenije.”
Aljoša Petek, okoljski pravnik iz PIC, pa je izrazil dvome o političnih namenih referenduma: “Ne morem trditi, da politika z referendumskim vprašanjem spoštuje ali deluje v dobro ljudi.” Dodal je, da se mora civilna družba odzvati na vsak poskus zavajanja javnosti, saj je to edini način za preprečitev morebitne zlorabe.
Pobudniki upajo, da bo ustavno sodišče njihovo pobudo obravnavalo prednostno, saj gre za odločitev o projektu, ki bi imel dolgoročne posledice za Slovenijo. Luka Štrubelj, pravnik iz PIC, je poudaril: “Sugestivna vprašanja so v pravnih postopkih prepovedana, zato tudi v tem postopku ustavno sodišče tega ne bi smelo dopustiti politikom za svoj interes v primeru največje investicije v zgodovini Slovenije.”