Nova EU pravila: Novogradnje brez plina, koncesije omejene
Zahteve Evropske unije po razogljičenju in nihanje cen plina ter njegova dostopnost so postali ključni dejavniki, ki vodijo k spremembam v predlogu energetskega zakona. Ta zakon predvideva postopen prehod s plina za ogrevanje na druge energente, vsaj za individualne odjemalce.
Stanovanjske stavbe, za katere bo izdaja gradbenega dovoljenja potekala po 1. juliju tekočega leta, ne bodo več smele vključevati projektiranja in vgradnje kotlov na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin. Prav tako se bo omejilo podeljevanje novih koncesij in podaljševanje obstoječih.
Čeprav je trenutno plinski kotel cenovno ugoden in je tudi energent relativno poceni, se to ne bo vedno ohranilo. Po besedah Hinka Šolinca, direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo: “Ampak da zaščitimo te odjemalce pred napačno odločitvijo, ker vemo, da bo plin vedno dražji in da ga tudi ne bo dovolj, zato ta prepoved na nove peči.”
Kaj pa podaljševanje koncesij?
Kar zadeva postopno prenehanje podaljševanja koncesij distributerjem plina, se večini koncesij izteče šele po letu 2040, pojasnjuje državna sekretarka na ministrstvu, Tina Seršen. Vendar pa se postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo s tistimi, ki se bližajo koncu svoje koncesije. Seršen:”Mariboru se izteče recimo leta 2027. Zakon brez resnejših ovir omogoča njihovo večkratno podaljšanje, je pa res, da je to podaljšanje omejeno samo na pet- ali sedemletno obdobje.”
Distributerji plina opozarjajo, da elektrika ne bo zadostovala kot alternativa. Urban Odar, direktor gospodarskega interesnega združenja distributerjev plina, pravi: “Zato bi bilo zelo težko oziroma skoraj nemogoče, da bi nadomestili porabo plina s porabo električne energije, ker bi težko zagotovili potrebno dodatno električno energijo v zimskem obdobju. Pri tem se postavlja vprašanje, iz katerih virov bo ta električna energija. Skoraj verjetno ne bo iz obnovljivih virov energije. Že danes pa je znano, da je električno omrežje v zimskem obdobju preobremenjeno.”
Šolinc odgovarja, da bo električna energija prihajala iz obnovljivih virov, vključno s sončno, hidroelektrarnami, biomaso v daljinskem ogrevanju ter vetrnimi elektrarnami. V nasprotnem primeru jo bodo uvozili, poleg tega pa razmišljajo o gradnji nove jedrske elektrarne.
Poleg tega država še naprej spodbuja uporabo lesne biomase zunaj strnjenih naselij in v sistemih daljinskega ogrevanja.