Nov zakon o dolgotrajni oskrbi: Odgovor na potrebe ali finančno breme?
Vlada je potrdila predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga mnogi označujejo kot največji korak na tem področju v zadnjih 30 letih. Medtem ko nekateri pozdravljajo predlagane rešitve, so drugi do njih kritični.
Društvo Srebrna nit meni, da je nov zakon nujen, vendar dvomi v izvedljivost nekaterih določb, predvsem v zvezi z vstopnimi točkami na Centrih za socialno delo. Prav tako opozarjajo na kadrovski primanjkljaj v sektorju dolgotrajne oskrbe.
Janez Cigler Kralj iz NSi-ja je izrazil nezadovoljstvo z nesolidarnim predlogom zakona, ki naj bi obremenil različne družbene skupine. Meni, da bi morale vstopne točke delovati pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in da predlog zakona zanika možnost dolgotrajne oskrbe na kmetijah.
SDS vladnega predloga, ki uvaja nov obvezni davek, ne bo podprl. V stranki SDS menijo, da so ljudje že bili deležni znižanja plač, zvišanja davkov in drugih obremenitev.
Gibanje Svoboda podpira predlog zakona, saj menijo, da postavlja uporabnika na prvo mesto in določa vire financiranja dolgotrajne oskrbe, kar naj bi manjkalo v prejšnjem zakonu.
Jani Prednik iz SD je izrazil pričakovanje, da bo zakon še podvržen razpravi in usklajevanju ter bo na koncu sprejet v skladu s pričakovanji vseh.
Predlog zakona ni bil usklajen z Ekonomsko-socialnim svetom, kar je med sindikati in delodajalci povzročilo negodovanje.
Predlog zakona predvideva financiranje dolgotrajne oskrbe iz državnega proračuna in z enoodstotno prispevno stopnjo za delavce, delodajalce in upokojence.
Ali je zakon dober?
Ocena o tem, ali je zakon dober ali ne, je odvisna od različnih stališč in perspektiv. Predstavljamo nekaj argumentov za in proti zakonu o dolgotrajni oskrbi:
Argumenti za zakon:
- Nujnost zakona: Zagovorniki zakona menijo, da je dolgotrajna oskrba ena od ključnih potreb prebivalstva, še posebej starejših in bolnih ljudi. Zakon naj bi prinesel obsežne izboljšave in nove pravice na področju dolgotrajne oskrbe ter boljše financiranje teh storitev.
- Večja dostopnost: Zakon predvideva vzpostavitev vstopnih točk, ki bi omogočile oceno potreb posameznika glede dolgotrajne oskrbe. To naj bi izboljšalo dostopnost do storitev in omogočilo pravočasno ukrepanje.
- Integriran pristop: Zakon združuje tako zdravstveno kot socialno oskrbo, kar naj bi omogočilo celostno obravnavo posameznika. Integriran pristop naj bi prispeval k bolj učinkoviti in kakovostni oskrbi.
Argumenti proti zakonu:
- Finančno breme: Nasprotniki zakona izpostavljajo visoke finančne obremenitve, ki jih prinaša. Predvidena prispevna stopnja in morebiten dvig oskrbnin lahko obremenijo delavce, delodajalce, samozaposlene ter druge skupine prebivalstva.
- Kadrovski primanjkljaj: Kadrovska situacija na področju dolgotrajne oskrbe je že zdaj izziv, saj primanjkuje negovalcev, oskrbovalcev in medicinskih sester. Neustrezno kadrovsko pokrivanje lahko negativno vpliva na izvajanje zakona in kakovost oskrbe.
- Kritike glede izvajanja: Nekateri dvomijo v uresničljivost določb zakona in poudarjajo, da bodo nekatere predvidene spremembe težko izvedljive v praksi. Na primer, vstopne točke na Centrih za socialno delo so bili deležne kritik glede ustreznosti kadrovskega pokrivanja in predlaganih lokacij za ocenjevanje potreb.
Pomembno je opozoriti, da so argumenti za in proti subjektivni in da je ocena zakona odvisna od osebnih stališč ter prednostnih nalog posameznika. Končna ocena o uspešnosti zakona se bo oblikovala na podlagi izkušenj in učinkov izvajanja v praksi.
vir dela besedila Foto: Pexels Portal24