Letošnja Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino je bila podeljena Mary E. Brunkow, Fredu Ramsdellu in Shimonu Sakaguchiju za njihove raziskave o tem, kako imunski sistem razlikuje med mikrobi in lastnimi celicami. Trojica je odkrila mehanizem, imenovan periferna imunska toleranca, ki igra ključno vlogo pri preprečevanju avtoimunskih bolezni.
Znanstveniki so v ločenih raziskavah, ki so trajale več desetletij, pokazali pomen tako imenovanih regulatornih celic T. Te delujejo kot biološki varnostniki, saj preprečujejo, da bi imunski sistem napadel lastno telo. Njihove ugotovitve so danes osnova za nove pristope pri zdravljenju avtoimunskih bolezni, izboljšanju uspešnosti presaditev organov ter razvoju terapij za boj proti raku.
Kot navaja agencija AP, je predsednik Nobelovega odbora Olle Kämpe ocenil, da so raziskave odločilno prispevale k razumevanju, zakaj ne razvijejo vsi ljudje resnih avtoimunskih bolezni.
Shimon Sakaguchi, profesor na Univerzi v Osaki, je že sredi devetdesetih let dokazal, da osrednji mehanizem v timusu, kjer se izločajo potencialno nevarne celice T, ne more biti edina obramba pred avtoimunostjo. Leta 1995 je opisal nov podtip celic – regulatorne celice T –, ki lahko umirjajo pretirane imunske odzive.
V začetku novega tisočletja sta Brunkow in Ramsdell v biotehnološkem podjetju v ZDA preučevala miši z avtoimunsko boleznijo in odkrila mutacijo v genu Foxp3. To je bila, kot sta poudarila, drobna sprememba na ravni DNK, ki je povzročila velike spremembe v imunskem odzivu.
Sakaguchi je nekaj let pozneje povezal spoznanja in dokazal, da prav gen Foxp3 nadzoruje razvoj regulatornih celic T. Ta odkritja so po navedbah AP postavila temelje sodobnemu razumevanju imunskega ravnovesja.
Zakaj je raziskava pomembna
Profesorica Marie Wahren-Herlenius s Karolinskega inštituta je ocenila, da je delo odprlo povsem novo področje imunologije. Pred objavo raziskav, ki jih je opravila trojica, imunologi niso imeli celostne razlage, kako telo razlikuje med lastnimi in tujimi celicami.
Jonathan Schneck z Univerze Johns Hopkins je za AP dejal, da si danes znanstveniki prizadevajo povečati število regulatornih celic T, da bi učinkoviteje zdravili avtoimunske bolezni. S tem bi lahko zmanjšali potrebo po sedanjih terapijah, ki pogosto zavirajo celoten imunski sistem in puščajo bolnike ranljive za okužbe.
Ameriško združenje imunologov je v odzivu zapisalo, da so ugotovitve nagrajencev „temeljito preoblikovale razumevanje imunskega sistema“. Schneck pa je dodal, da neposrednih terapij sicer še ni, vendar so raziskave, začete leta 1995, že prinesle oprijemljive koristi.
Reakcije nagrajencev in podelitev priznanja
Po besedah Thomasa Perlmannna, generalnega sekretarja Nobelovega odbora, je Sakaguchi v telefonskem pogovoru novico sprejel z velikim ganjenjem in hvaležnostjo, navaja AP. Na kasnejši novinarski konferenci je poudaril, da si želi nadaljnjih raziskav, ki bi pripomogle k preprečevanju bolezni.
Brunkowova je izvedela za nagrado, ko jo je zjutraj obiskal fotograf agencije AP. Priznala je, da je prejela klic iz Švedske, a ga sprva zamenjala za nezaželeno sporočilo. Njen mož je za AP povedal, da je nagrado sprva sprejela z nejevero.
Ramsdell, ki deluje kot znanstveni svetovalec podjetja Sonoma Biotherapeutics, je bil po navedbah sodelavcev dosegljiv šele pozneje, saj so sprva domnevali, da je na pohodniškem izletu. Jeff Bluestone, izvršni direktor omenjenega podjetja, je za AP dejal, da je Ramsdell znan po svoji skromnosti.
Nagrada za medicino, ki jo podeljuje Karolinski inštitut v Stockholmu, je prva izmed letošnjih Nobelovih nagrad. V torek bo sledila razglasitev nagrajenca za fiziko, v sredo za kemijo, v četrtek za književnost in v petek za mir. Nobelova nagrada za ekonomijo bo podeljena 13. oktobra.
Dobitniki si bodo razdelili denarni sklad v višini 11 milijonov švedskih kron, kar znaša skoraj 1,2 milijona ameriških dolarjev.
Foto: Freepik