Neuspešni interventni zakon: Čakalne vrste ostajajo, vlada se osredotoča na ciljno plačevanje storitev
Jeseni je bil sprejet interventni zakon, ki naj bi odpravil čakalne vrste z neomejenim plačevanjem vseh storitev. Vendar pa se izvajalci storitev po vsej državi večinoma osredotočajo na enostavnejše storitve, zato zakon ni prinesel pričakovanih rezultatov.
Podatki iz poročil Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je približno 141 tisoč bolnikov, kar je polovica vseh čakajočih, preseglo dopustno mejo čakanja na prve preglede in izbrane storitve do prvega maja. Število čakajočih za prvi pregled se zlasti uporablja pri revmatologih, nevrologih, kardiologih in flebologih.
Po poročilu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije se je zunajbolnišnična specialistična dejavnost lani večinoma povrnila na raven pred pandemijo. Vendar so izjeme internistika, otorinolaringologija in revmatologija.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije trenutno pripravlja analizo interventnih ukrepov. Generalna direktorica Tatjana Mlakar je ta teden izjavila, da cilji interventnega zakona niso bili doseženi, saj pavšalno plačevanje storitev ni ustrezna rešitev. Zavod je že lani predlagal ciljano plačevanje.
Vlada se zdaj osredotoča le na storitve z najdaljšimi čakalnimi dobami, ki jih bo določila naknadno, glede na predlog zavoda za zdravstveno zavarovanje in podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vendar pa se vlada ni odločila za drugo fazo skrajševanja čakalnih vrst z vključevanjem čistih zasebnikov.