Nepričakovana odkritja v Omega Kentavri: Roj črnih lukenj z zvezdno maso
Nova raziskava, ki je preučila osrčje največje zvezdne kopice v galaksiji Rimska cesta, razkriva roj črnih lukenj z zvezdno maso. Osupljiva odkritja, ki jih vodijo astrofiziki z Inštituta za astrofiziko Kanarskih otokov, ponujajo vpogled v delovanje in naravo kroglastih kopic ter razkrivajo nekatere skrite mehanizme vesolja.
Omega Kentavra je največja kroglasta kopica v naši galaksiji in je od Zemlje oddaljena več kot 17.000 svetlobnih let. Ima premer približno 150 svetlobnih let in vsebuje okoli 10 milijonov zvezd, ki jih gravitacija drži tesno skupaj. Številne teorije kažejo, da je Omega Kentavra ostanek nekdanje pritlikave galaksije, imenovane Gaia Sausage, ki jo je Rimska cesta absorbirala pred milijardami let.
Kroglaste kopice so pogosto goste in gravitacijsko stabilne strukture, vendar so njihove notranje dinamike še vedno slabo razumljene, navaja Science Alert. Astrofiziki domnevajo, da v njihovem središču morda ležijo črne luknje, katerih značilnosti lahko osvetlijo proces nastajanja in razvoja teh objektov.
Raziskave črnih lukenj srednje mase
Astrofiziki že desetletja iščejo tako imenovane črne luknje srednje mase (IMBH), ki so nekje vmes med zvezdnimi in supermasivnimi črnimi luknjami. IMBH naj bi nastale iz združitev manjših črnih lukenj in bi lahko pojasnile, kako supermasivne črne luknje v središčih galaksij dosežejo svoje ogromne mase.
Predhodne raziskave so kazale, da bi se v središču Omega Kentavra lahko nahajala ena sama črna luknja z maso okoli 8200-krat večjo od mase Sonca, kar bi jo uvrstilo v kategorijo IMBH. Vendar nova študija, ki je vključila podatke o pospeških pulsarjev, kaže drugačno sliko – roj manjših črnih lukenj z zvezdno maso je bolj verjeten scenarij.
Pulzarji so nevtronske zvezde, ki se izjemno hitro vrtijo in oddajajo žarke radijskih valov. Njihova natančna rotacija omogoča znanstvenikom, da merijo spremembe v gibanju in pospeških okoliških objektov. Ta tehnologija je bila uporabljena tudi za preučevanje gibanja zvezd v središču Omega Kentavra.
Analiza, ki je vključila podatke pulsarjev, je pokazala, da so značilnosti gibanja zvezd bolje pojasnjene z rojom črnih lukenj z zvezdno maso kot z eno samo IMBH. Črne luknje z zvezdno maso nastanejo, ko masivne zvezde dosežejo konec svojega življenjskega cikla in se sesedejo v kompaktne objekte.
Nova vprašanja o naravi črnih lukenj
Odkritje roja črnih lukenj postavlja vprašanja o njihovem vplivu na gravitacijsko dinamiko zvezdnih kopic. Prejšnje raziskave so domnevale, da bi gravitacijske interakcije v gostih kopicah povzročile, da bi manjše črne luknje zapustile središče. Nova analiza pa kaže, da lahko roj črnih lukenj z zvezdno maso ostane gravitacijsko stabilen, še posebej, če obstaja tudi manjša IMBH, ki jih dodatno veže.
Astrofizik Justin Read z univerze Surrey pojasnjuje, da obstajajo vse možnosti za soobstoj manjše IMBH in roja črnih lukenj. Čeprav IMBH v Omega Kentavri ni potrjena, bi lahko njena masa bila manjša od 6000-kratne mase Sonca, kar je pod prejšnjimi ocenami.
Portal24; Foto: Pixabay/tombud/fotografija je simbolna