Nenavadna črna luknja preseneča znanstvenike
Oddaljena črna luknja z oznako “1ES 1927+654”, ki ima maso milijonih sonc, je ponovno osupnila astronome. Ta vesoljski pojav je že pred leti pritegnil pozornost, ko je njegova korona – milijardo stopinjski oblak delcev, ki obkroža črno luknjo – nenadoma izginila, nato pa se spet pojavila. Tokrat so raziskovalci zabeležili nenavadne bliske rentgenskih žarkov, ki se vse hitreje ponavljajo, navaja Mashable. Sprva so se dogodki pojavljali v 18-minutnih intervalih, zdaj pa le še vsakih sedem minut.
Raziskava, predstavljena na 245. srečanju Ameriškega astronomskega društva in kmalu objavljena v reviji Nature, nakazuje, da bi lahko bil za ta pojav odgovoren poseben predmet – bela pritlikavka. Ta kompaktna in izjemno gosta ostanka zvezde naj bi bila v neposredni bližini črne luknje.
“To bi bila najbližja stvar, ki jo poznamo okoli katere koli črne luknje,” je pojasnila Megan Masterson, fizičarka z MIT, ki je sodelovala pri raziskavi. Beli pritlikavci so znani po svoji trdnosti in sposobnosti, da preživijo izjemne gravitacijske sile. Slednje bi po mnenju znanstvenikov pojasnilo, kako lahko tako dolgo vztrajajo v bližini obzorja dogodkov.
Kako bela pritlikavka vpliva na črno luknjo?
Satelit XMM-Newton Evropske vesoljske agencije je zbral podatke, ki so raziskovalcem omogočili izvedbo simulacij. Ti podatki kažejo, da bela pritlikavka, katere masa je desetina mase našega Sonca, med približevanjem črni luknji izgublja gosto zunanjo plast. To povzroča impulze rentgenskih žarkov, katerih frekvenca se povečuje, saj se pritlikavka giblje vedno hitreje.
Po mnenju Erin Kara, izredne profesorice fizike na MIT, bi “učinek povratnega udarca” lahko preprečil, da bi bela pritlikavka dokončno padla v črno luknjo. Ta mehanizem jo namreč usmerja stran od usodnega obzorja dogodkov.
Portal24; Foto: Pixabay/fotografija je simbolna