Nemška podjetja so od začetka ruske invazije na Ukrajino v ruski proračun vplačala približno 1,72 milijarde evrov davkov, kar je sprožilo razprave o etični odgovornosti zahodnih podjetij, ki v Rusiji še vedno poslujejo. Po podatkih Kijevske ekonomske šole (KSE), organizacije B4Ukraine in pobude Squeezing Putin Initiative so mednarodna podjetja samo v letu 2024 Rusiji skupaj plačala okoli 17,2 milijarde evrov davkov, od tega velik delež tudi nemška podjetja.
Kljub sankcijam Evropske unije in političnim pritiskom v Berlinu približno 250 nemških podjetij še vedno deluje na ruskem trgu. Pravna podlaga jim tega ne prepoveduje, a civilnodružbene organizacije opozarjajo, da njihova prisotnost prispeva k ohranjanju ruskega vojnega gospodarstva.
Direktor mreže B4Ukraine Nezir Sinani je dejal, da podjetja z davki, ki jih plačujejo v Rusiji, „neposredno krepijo državni proračun, iz katerega se financira vojna proti Ukrajini“. Po njegovih besedah podjetja, ki vztrajajo na ruskem trgu, „ostajajo del mehanizma, ki omogoča nadaljevanje agresije“, navaja Euronews.
Podatki kažejo, da je od začetka invazije skupni znesek davkov, ki jih je Rusija prejela od tujih podjetij, presegel 51,8 milijarde evrov. Znesek je po navedbah B4Ukraine primerljiv s polovico ruskega obrambnega proračuna za leto 2025, ocenjenega na približno 125 milijard evrov.
Nemška podjetja so po podatkih KSE druga največja skupina davkoplačevalcev v Rusiji, takoj za ameriškimi. V letu 2024 so ameriška podjetja plačala približno milijardo evrov davkov od dobička, medtem ko so nemška prispevala okoli 513 milijonov evrov.
Po ocenah organizacije so nemška podjetja med letoma 2022 in 2024 Rusiji vsako leto plačala do 1,72 milijarde evrov različnih davkov. Kritiki opozarjajo, da bi s tem zneskom Moskva lahko financirala približno 10.000 napadalnih brezpilotnih letalnikov tipa Shahed, ki se uporabljajo pri napadih na ukrajinska mesta.
Euronews poroča, da so med podjetji, ki vztrajajo v Rusiji, tudi proizvajalec sira Hochland in gradbeni velikan Knauf. Obe podjetji trdita, da spoštujeta evropske predpise in da njuno poslovanje v Rusiji ne krši sankcij.
Podjetja se sklicujejo na zaposlene in lokalne partnerje
Iz podjetja Hochland so za Euronews navedli, da se niso umaknili zaradi „odgovornosti do več kot 1800 zaposlenih in njihovih družin“. Družinsko podjetje z več kot stoletno tradicijo ima tri tovarne v Rusiji in poudarja, da „ostro nasprotuje vojni v Ukrajini“, vendar hkrati priznava, da popoln umik ni izvedljiv. Po njihovih besedah bi v primeru prodaje dejavnosti „ruska država imela še večji dobiček“.
Knauf, eden največjih svetovnih proizvajalcev gradbenih materialov, pa je bil po poročanju nemške javne radiotelevizije ARD obtožen sodelovanja pri obnovi Mariupola, ki ga je Rusija uničila spomladi 2022. Podjetje obtožbe zavrača in poudarja, da „nima pogodbenih odnosov z ruskimi oblastmi“. Pojasnjuje, da njihove podružnice v Rusiji prodajajo izdelke le neodvisnim distributerjem, nad katerimi nimajo nadzora.
Knauf je lani sicer napovedal umik z ruskega trga, vendar so pogajanja o prodaji propadla. Podjetje trdi, da od napovedi umika ni več prejemalo dobička iz Rusije in da lokalno poslovanje zdaj vodi ločeno vodstvo. Ob tem podjetje poudarja, da v Ukrajini širi proizvodnjo in pomaga pri obnovi šol in zdravstvenih objektov.
Izstop iz Rusije vse dražji in zapletenejši
Ruske oblasti so leta 2024 dodatno otežile umik tujih podjetij. Po navedbah finančnega ministra Antona Siluanova, ki jih je povzela tiskovna agencija Interfax, se je davek na prodajo podjetij zvišal s 15 na 35 odstotkov, zahtevani popust pri prodaji sredstev pa z 50 na 60 odstotkov. Transakcije, vredne več kot 50 milijard rubljev (približno 526 milijonov dolarjev), mora zdaj osebno potrditi ruski predsednik Vladimir Putin.
Euronews navaja, da nemška podjetja v Rusiji ustvarijo približno 21,7 milijarde dolarjev letnega prometa. Po podatkih KSE je do sredine leta 2025 le 12 odstotkov tujih podjetij popolnoma zapustilo ruski trg, 33 odstotkov jih je začasno ustavilo poslovanje, preostalih več kot polovica pa ostaja aktivnih. Med njimi je po navedbah B4Ukraine približno 55 odstotkov nemških podjetij, ki so bila v Rusiji prisotna pred vojno.
Nezir Sinani opozarja, da so podjetja, ki ostajajo v Rusiji, „vse bolj vpletena v državni vojni aparat“. Po njegovih besedah sankcije Evropske unije ne dosegajo pričakovanega učinka prav zato, ker številna podjetja še naprej delujejo v Rusiji in s tem ohranjajo njeno gospodarsko stabilnost.
Evropska unija je po začetku vsesplošne invazije februarja 2022 uvedla obsežen niz sankcij, vključno z gospodarskimi in diplomatskimi omejitvami, namenjenimi pritisku na Moskvo. A vojna se kljub temu nadaljuje. Sinani meni, da bi bilo treba podjetja spodbuditi k hitrejšemu umiku z ruskega trga: „Naj preprosto odložijo ključe in odidejo. Vsak dan, ko ostajajo, ima svojo ceno – in ta se meri v človeških življenjih.“
Foto: Pixabay