Nemčija v svoji migracijski politiki sprejema velike spremembe
Nemčija je nedavno naredila oster zasuk v svoji migracijski politiki, ki se razlikuje od prejšnjega obdobja ‘dobrodošli’ Angele Merkel. Znano je, da je Nemčija dežela priseljencev, saj tam trenutno živi več kot tri milijone beguncev in prosilcev za azil, kar presega številke v kateri koli drugi evropski državi.
Lani pa se je število prošenj za azil v Nemčiji povečalo za več kot 50 odstotkov, kar je privedlo do kriznega stanja v sistemu sprejema migrantov. Desnica je začela obtoževati vlado, da se ni učinkovito spopadla s porastom prihodov migrantov.
Nemški kancler Olaf Scholz naredil zgodovinski preobrat in zaostril ukrepe priseljevanja. Nekdanje glavno mednarodno letališče Tegel-Berlin, ki je bilo leta 2020 trajno zaprto, je leta 2022 postalo begunski center. Center je sprejel na tisoče Ukrajincev, ki so bežali pred obsežno invazijo Rusije. Tegel je zdaj največje nemško begunsko taborišče. Trenutno je tam okoli 5000 beguncev in prosilcev za azil. Kljub večkratnim širitvam je objekt dosegel svojo zmogljivost, in oblasti ne načrtujejo nadaljnje širitve.
Leta 2023 je v Nemčiji za azil zaprosilo skoraj 300.000 ljudi, kar predstavlja najvišjo številko od leta 2015, ko je država sprejela več kot milijon beguncev. Večina teh prosilcev za azil prihaja iz Sirije, Turčije in Afganistana. Nenehni tok prihodov je vladno upravo prisilil, da je začela iskati alternativne načine nastanitve, saj so sprejemni centri preobremenjeni, vključno z nastanitvijo v hotelih.
Vzpon desnice
Krizna situacija v sprejemnih centrih je privedla do izzivov pri integraciji priseljencev in spodbudila kritike proti priseljencem po vsej državi. Desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je lani na lokalnih volitvah dosegla zgodovinski uspeh, kar je odraz naraščajočega nasprotovanja priseljevanju.
Na mejah s Poljsko, Švico in Češko že potekajo kontrole. Pričakuje se tudi zmanjšanje ugodnosti za prosilce za azil, saj nova politika poskuša odvrniti nove prihode. David Kipp, strokovnjak za migracije nemškega inštituta za mednarodne in varnostne zadeve SWP, je pojasnil, da je zaradi velikega števila prišlekov in občutka izgube nadzora diskurz postal bolj razburjen.
Kljub naraščajočemu nasprotovanju priseljevanju pa je v januarju na ulice prišlo več kot milijon ljudi, protestirali pa so proti desnici. Demonstracije so sledile razkritjem domnevnih zarot med člani AfD in neonacisti glede izgona milijonov priseljencev, vključno z nekaterimi, ki imajo nemško državljanstvo. Demonstracije so vplivale na januarske lokalne volitve, saj je AfD doživela tesen poraz proti opozicijski konservativni stranki.
Kljub temu pa v anketah še vedno kaže, da stranke v Scholzovi semaforski koaliciji zaostajajo za AfD. Naraščajoča polarizacija in napetosti v zvezi s priseljevanjem še naprej oblikujejo nemško politično krajino.