Nemčija: Ukrepi za hitrejši izgon zavrnjenih prosilcev za azil
Nemčija uvaja nove ukrepe za hitrejši izgon zavrnjenih prosilcev za azil. Nemška vlada namerava namreč pospešiti deportacijo ljudi, ki nimajo pravice do bivanja v Nemčiji. “Poskrbeli bomo, da ljudje, ki nimajo pravice do bivanja v Nemčiji, hitreje zapustijo našo državo,” je dejala notranja ministrica Nancy Faeser. Dejala je, da je izgon tistih, ki nimajo pravice do bivanja v Nemčiji, nujen, da bi lahko izpolnili obveznosti do tistih, ki resnično potrebujejo humanitarno pomoč in zaščito.
“Zaostritev zakonodaje je nujna, da lahko še naprej izpolnjujejo svojo odgovornost do ljudi, ki iščejo zaščito pred terorjem in vojnami, kot je na primer več kot 1,1 milijona beguncev iz Ukrajine,” je dodala ministrica.
Cilj predloga zakona, ki mora še v parlamentarno proceduro, je zmanjšati trenutne oteževalne okoliščine, ki ovirajo učinkovitejši postopek izgona iz Nemčije. Pridržanje je pred izgonom trajalo 28 dni namesto sedanjih 10. Poleg tega bi lahko policija iskala osebe s seznama za izgon v domovih za namestitev beguncev in vstopala v prostore drugih stanovalcev namestitev, in samo tiste, ki jih iščejo.
Brez napovedi izgona
Prav tako ne bi bilo več napovedi izgona, s katero se je v preteklosti marsikdo pred izgonom zatekel na neznan naslov, možen pa je tudi pregled mobilnih telefonov in računalnikov za potrditev državljanstva osebe, ki naj bi bila izgnana.
Deportacije pogosto ne uspejo. Osebe, ki niso dobile statusa begunca ali jim je bil zavrnjen azil, namreč uničijo svoje osebne dokumente in nočejo predložiti izjave o poreklu, zato oblasti ne morejo določiti, v katero državo bi jih morali izgnati.
Prav tako bodo odpravljene pravne ovire, ki bodo omogočile hitrejši izgon ljudi, ki so kršili zakon, ali ljudi, ki zaradi svojega ekstremističnega ozadja veljajo za nevarne.
‘Odstranite vabljivost socialnih prejemkov’
V Nemčiji so v prvih šestih mesecih letos izgnali 7861 ljudi, večinoma državljanov Severne Makedonije in Gruzije. Hkrati živi v Nemčiji 280.000 ljudi brez pravice do bivanja. Velike večine jih ni mogoče izgnati iz različnih razlogov, med katerimi sta najpogostejša pomanjkanje potnih listin ali bolezen.
Vlada je napovedala tudi povečan stik z državami, iz katerih najpogosteje prihajajo ljudje, ki v Nemčiji nimajo možnosti za azil, kot so države Magreba ali Indija in Pakistan, pa tudi Gruzija in Moldavija.
Opozicija zahteva, da se te države razglasi za t.i varne države, ki bi omogočale hitrejši postopek zavrnitve azila.
Krščanskodemokratska opozicija iz Unije CDU/CSU je poleg okrepljenih deportacijskih ukrepov zahtevala tudi ustavitev “nereguliranih migracij” proti Nemčiji na zunanjih mejah Evropske unije.
Strožje ukrepe za zaustavitev nezakonitih priseljencev je zahtevala tudi Opozicijska, desno populistična Alternativa za Nemčijo (AfD). “Dokler nezakonitih priseljencev ne ustavijo na meji, ampak jih pritegnejo socialne ugodnosti, ki delujejo kot magnet za migrante, so ukrepi, kot je odprava ovir za hitrejše deportacije, simbolični,” so sporočili iz AfD.
Humanitarne organizacije, pa tudi deli vladajoče stranke Zelenih, nasprotujejo omogočanju deportacij zaradi ukrepov, ki kršijo pravico do zasebnosti.
V Nemčiji so letos zabeležili več kot 300.000 prošenj za azil. Število beguncev bi tako lahko doseglo rekordno število iz leta 2015.
Foto: Pexels