Nekdanji sodnik Škoberne uspel v odškodninskem sporu z državo
Okrožno sodišče v Ljubljani je nekdanjemu celjskemu sodniku Milku Škobernetu prisodilo 20.000 evrov odškodnine za štiri mesece, ki jih je neupravičeno preživel v zaporu. Škoberne je državo tožil zaradi neupravičene obsodbe in nezakonitega prestajanja zaporne kazni, pri čemer je sprva zahteval 44.000 evrov odškodnine.
Milko Škoberne je prvi slovenski sodnik, ki je moral v zapor. Decembra 2013 je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojen na pet let zapora zaradi jemanja podkupnine in zlorabe položaja, poroča 24ur. Obsodba je temeljila na tem, da je v zameno za podkupnino odpravil mednarodno tiralico za nekdanjega lastnika celjskega nočnega lokala Esada Ćehajića. Leto kasneje, decembra 2014, je mariborsko okrajno sodišče zoper njega izreklo še polletno zaporno kazen zaradi krive izpovedbe. Čeprav je mariborsko višje sodišče sodbo potrdilo, jo je vrhovno sodišče razveljavilo, leta 2018 pa je Škoberne v ponovljenem sojenju prejel oprostilno sodbo za to dejanje.
Stresno bivanje za rešetkami
Med prestajanjem kazni na Dobu so mu obe obsodbi združili v enotno kazen. Februarja 2018, štiri mesece pred oprostilno sodbo vrhovnega sodišča glede krive izpovedbe, je bil po več kot polovici prestane kazni pogojno izpuščen. Kot je po poročanju 24ur Škoberne pojasnil na naroku februarja letos, je bilo njegovo več kot triletno bivanje za rešetkami izjemno stresno: »Kot kazenski sodnik sem se bal za življenje.« Leta 2021 je zato vložil tožbo proti državi, s katero je zahteval odškodnino za duševne bolečine in poseg v osebno svobodo.
Državno odvetništvo je na sojenju vztrajalo, da Škoberne zaradi razveljavljene obsodbe ni preživel niti dneva več v zaporu, saj je bil hkrati obsojen na petletno kazen zaradi podkupnine, skupno pa je prestal le nekaj več kot tri leta, navaja 24ur. Vendar je ljubljansko sodišče, kot poroča 24ur, pritrdilo Škobernetu. Sodnica Mojca Kanc je v sodbi zapisala: »Pri enotni kazni ni mogoče natančno ločiti, koliko časa se pripiše enemu in koliko drugemu kaznivemu dejanju, saj se prestaja kazen za obe kaznivi dejanji hkrati, pri čemer pa ni sporno, da je tožeča stranka skupno prestala veliko več kot štiri mesece kazni.«
Država je Škobernetu pred tožbo ponudila 1840 evrov odškodnine, kar je zavrnil. Ker poravnava z državnim odvetništvom ni uspela, je vztrajal pri 31.000 evrih za duševne bolečine zaradi omejitve svobode in 13.000 evrih zaradi posega v čast in dobro ime. Ljubljansko sodišče mu je naposled prisodilo 20.000 evrov.
Portal24; Foto: Portal24/Edvard Kadič