Poletno branje: V poletnem času poobjavljamo najbolj brane kolumne Edvarda Kadiča. To kolumno smo prvotno objavili 16. 4. 2023.
Nasilje otrok je posledica obnašanja odraslih
Posnetki medvrstniškega nasilja, ki so ta teden obkrožili Slovenijo, so naravnost srhljivi. Množica proti posameznici, namesto pomoči snemanje in spodbujanje. Vsakogar, ki premore vsaj kanček empatije, se je dogodek dotaknil.
Mene se je dogodek dotaknil tudi kot starša (svojih) hčera. Na plano privre nekakšen latenten strah za otroke, ki je v nas starših prisoten ves čas.
Sam sem odraščal v okolju socialističnega spalnega okoliša Ljubljane Šiške, ki je takrat slovela po “urbanem” nasilju. Med svojimi znanci jih poznam kar nekaj, ki bi kot starši odreagirali precej bolj brutalno in manj pametno, kot so starši nesrečnega dekleta v celjskem primeru. Tudi zato upam, da se bo zadeva kmalu končala in duhovi ustrezno pomirili.
Včasih so, če se je kaj takšnega zgodilo v šoli, učitelji od nas zahtevali, da si po dogodku sežemo v roke. Sicer je letelo tudi okoli ušes in starši so morali priti v šolo. Ti starši, ki so prišli v šolo, niso potem učiteljem grozili s tožbami. Ne, kaznovali so nas, vpletene.
Dogajanje v družbi zadnjih nekaj let daje jasno, a napačno sporočilo. Predvsem izgovore in opravičila, da se nasilje ne kaznuje, če si na pravi strani. Da država ni naša in njihova, temveč njihova, ne pa tudi naša. Če so bili npr. protesti v času korone prepovedani in kaznivi, danes pa se kazni odpisuje, kolovodje protestov pa sprejema vlada in vrh policije kot ljudske heroje, potem se ne spraševati, koliko je ura.
Ura bije zadnjo plat
Posameznik je v množici anonimen. Množica ga osvobaja odgovornosti. Zakaj pa mislite, da huligani nosijo črne oprave, kapuce in maske? Črna te pomanjša, naredi te nevidnega, kapuca in maska pa odstranita zmožnost identifikacije.
Spodbujati sovraštvo v družbi je lahko. Krvave mize pred ministrstvom za kulturo ali podobe (ex) premierja Janeza Janše, ki se ga obglavlja, vlači po tleh itd. na Trgu Republike pač niso hec. Kjerkoli se je kaj pljuvalo po takratni vladi, je bila nacionalka zraven. Ljudje so nacionalko “ljubkovalno” poimenovali kar medijsko krilo protestnikov. Enako, kot danes vemo vse o tem, kaj počne Nika Kovač. Ni dneva, da ne skoči iz kakšne novice.
O tem, da je Janševa vlada dosegala izjemne rezultate praktično na vseh področjih, ni bilo posebej govora. Da naj bi bila RTV hiša obvezna korektnega poročanja do vseh državljanov, jih ni zanimalo. Majhnost in primitivnost uredniških in novinarskih ekip RTV Slovenija v obdobju 2020-2022 je bila naravnost … veličastna. Čestitke urednice in uredniki, starši dekleta so vam danes res “hvaležni”.
Govorim o ljudeh, ki danes niso krivi za nič
Govorim o ljudeh, ki danes niso krivi za nič in trdijo, da so samo opravljali svoje delo. Eni so samo protestirali, drugi samo poročali, vsi pa so potem šli na kavo, mnogi tudi kar skupaj. Kaj vse so doživljali posamezniki zaradi takšnega delovanja, jim ni posebej mar. Uroš Urbanija, danes direktor TV Slovenija, takrat ni bil direktor UKOM-a, temveč javno sramočen kot “Janšev propagandist”. Kaj je potem danes ga. Cirman? Golobova propagandistka je res mil izraz.
Znano je, kdo je začel in kdo je največ objavljal v Facebook skupini Ivana Galeta, kjer se je dnevno več deset tisoč(!) ljudi napajalo s sovraštvom do Janše, Hojsa, Urbanije, Kacina, Kreka in desnice. Je kdo za to odgovarjal?
Na Istagramu npr. še danes najdete profile, kjer so z žaljivimi napisi zbrane “fotografije” teh vidnih posameznikov, ki so v času janševe vlade sodelovali z oblastjo.
Gale in njegovih 15 minut slave sta bila le povod, vezni material sovraštva do politično drugače opredeljenih, ki je reaktivni pospešek dobil … nikjer drugje kot v oddaji Tarča nacionalne televizije!
V hiši, kjer danes štrajka nekaj odstotkov novinarjev, kjer brez sramu na enak način z nacističnimi metodami anonimnega blatenja uslužbenci pisarijo, pljuvajo in ponižujejo ljudi na neki spletni strani. Hkrati pa ti isti slavo pojejo Strateškemu svetu za sovražni govor, kako upravičen naj bi bil njegov obstoj. V svoje se pa ja ne bo vtikal, kajne?
Posledice pa nosi dekle iz Celja, njeni starši in še mnogi drugi starši, katerih otroci so udeleženi v veliko manj odmevnih primerih nasilja po vsej Sloveniji. Vpletenim še kako manjka strah pred posledicami in odgovornostjo, kaj šele vzpostavljena vzročno posledična povezava med dejanji in travmami, ki so zdaj povzročene.
Tam, kjer jih je jebeno več
Pozor, ta ista ideološka linija je danes (ponovno) na oblasti. Gre za ideološki naboj, ki javno pleteniči o rušenju kapitalizma in nasploh sistema, “zdravniških dvoživkah”, umika simbole osamosvojitve Slovenije ter v ospredje tlači propadli jugo socializem. Člane in članice desnih strank označuje s fašisti, uzurpatorji RTV in mračnimi silami družbe, predvsem pa skozi osrednje medije brez sramu in občutka odgovornosti za posledice v družbi kriči: “Jebeno več nas je. Kaj nam pa morejo!!!”
Nasilje je logična posledica
Če mislite, da se eskalacija (verbalnega in fizičnega) nasilja v družbi zgodi kar sama od sebe, kot nekakšen fenomen moderne družbe, ste veliko bolj nevedni, kot si upate priznati. Ne, ni za vse kriv Tik Tok. Krivi so duhovni siromaki in (načrtno) brisanje meja med tem kaj je prav in kaj ne, vzgoja in nedosledno kaznovanje.
Kot je ob grozljivem dogodku v Celju dejal psiholog dr. Perko: “Samo čakam, kdaj se bo začelo streljati v šoli, tako kot v ZDA.” Upam seveda, da se moti. Vendar nekje, v globinah duše, vsi skupaj še kako dobro vemo, da ima prav.
Edvard Kadič
Več o avtorju TUKAJ