Delnice in ameriški dolar so v ponedeljek doživeli padec, saj so se zaostrile trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko, vlagatelji pa so zavzeli obrambni pristop pred objavo podatkov o zaposlovanju v ZDA in pričakovanim znižanjem obrestnih mer v Evropi.
Trgi so se odzvali na grožnjo predsednika Donalda Trumpa, ki je v petek napovedal podvojitev carin na uvoženi jeklo in aluminij na 50 odstotkov, z začetkom veljavnosti 4. junija. Poteza je sprožila kritike evropskih pogajalcev, kar je še dodatno povečalo negotovost.
Ameriški minister za finance Scott Bessent je v nedeljo izjavil, da bo predsednik Trump kmalu govoril s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, da bi rešila spor glede ključnih mineralov. Peking je nato odločno zavrnil Trumpove kritike trgovinske politike, kar nakazuje, da do pogovorov morda ne bo prišlo tako kmalu.
Po poročanju Reutersa so trgovinske napetosti povzročile krhko razpoloženje v Evropi, kjer je indeks STOXX 600 upadel za 0,2 odstotka, obveznice evroobmočja pa so bile razprodale..
Negotovost glede carin in vpliv na trge
Vlagatelji z nestrpnostjo pričakujejo, ali bo Trump v sredo uveljavil 50-odstotne carine ali pa bo, kot je to storil že večkrat, odstopil od svoje napovedi. Nestanovitnost trgovinske politike ZDA še naprej vpliva na razpoloženje na trgih.
Dolar je letos v primerjavi s košarico šestih glavnih valut izgubil že 9 odstotkov vrednosti, v ponedeljek pa je indeks dolarja padel za 0,53 odstotka na 98,83.
Na ameriških trgih so terminske pogodbe za indeks S&P 500 upadle za 0,3 odstotka, medtem ko so terminske pogodbe za Nasdaq izgubile 0,4 odstotka, kar nakazuje na umik ob odprtju trgovanja. Maja je S&P 500 zrasel za 6,2 odstotka, Nasdaq pa za 9,6 odstotka, saj so vlagatelji upali, da bodo končne uvozne dajatve precej nižje od prvotno napovedanih visokih ravni.
Vseeno pa so predčasni poskusi prilagajanja na carine že povzročili velika nihanja v ameriškem gospodarstvu, pri čemer se krčenje v prvem četrtletju zdaj spreminja v skok v tem četrtletju zaradi zmanjšanja uvoza.
Podatki o zaposlovanju in obrestne mere
Podatki o ameriškem gospodarstvu bodo ta teden v ospredju, saj bodo informacije o proizvodnji in zaposlovanju dale vpogled v stanje gospodarske aktivnosti. Pričakuje se, da bodo plače v maju zrasle za 130.000, stopnja brezposelnosti pa naj bi ostala pri 4,2 odstotka.
Povišanje brezposelnosti bi lahko spodbudilo ameriško centralno banko, da ponovno razmisli o znižanju obrestnih mer, čeprav vlagatelji za zdaj ne pričakujejo ukrepov v tem ali naslednjem mesecu.
Guverner Fed Christopher Waller je v ponedeljek izjavil, da so znižanja obrestnih mer še vedno mogoča pozneje letos, saj vidi tveganja za gospodarsko aktivnost in zaposlovanje ter inflacijska tveganja zaradi carin.
Na drugi strani Atlantika je Evropska centralna banka skoraj zagotovo pripravljena na četrtkovo znižanje obrestnih mer za četrtino odstotne točke na 2,0 odstotka, trgi pa bodo pozorni na morebitne namige o nadaljnjih ukrepih že julija.
Banka Kanade se bo sestala v sredo, pri čemer trgi ocenjujejo 76-odstotno verjetnost, da bodo obrestne mere ostale pri 2,75 odstotka, ob tem pa bodo verjetno izrazili previdnost zaradi tveganja recesije, ki ga prinašajo carine.
Gibanja na valutnih in surovinskih trgih
V ponedeljek je dolar padel za 0,9 odstotka proti jenu in dosegel raven pod 143, medtem ko je proti švicarskemu franku izgubil 0,6 odstotka in dosegel 0,818. Evro je zrasel za 0,55 odstotka na 1,1412 dolarja, kar je blizu najvišje vrednosti od konca aprila.
Na surovinskih trgih je zlato poskočilo za 2 odstotka na 3.356 dolarjev za unčo, potem ko je prejšnji teden izgubilo 1,9 odstotka. Cena nafte Brent se je zvišala za skoraj 4 odstotke na 65 dolarjev za sod, saj je OPEC+ sklenil julija povečati proizvodnjo v enaki meri kot v prejšnjih dveh mesecih, kar je olajšanje za nekatere, ki so se bali še večjega povečanja.
Ana Koren
Foto: Pexels