Namesto pravičnejšega sistema višji zdravstveni prispevek?
Ena izmed osrednjih zavez aktualne koalicije, ki je obljubljala bolj pravično financiranje zdravstvene blagajne, se ne bo uresničila v obljubljenem roku. Po poročanju Žurnal24 bo obvezni zdravstveni prispevek ostal v sedanji obliki še dlje časa, saj dogovor o pravičnejšem sistemu plačevanja med koalicijskimi partnerji še ni dosežen. Namesto napovedane reforme se obeta podražitev prispevka.
“Do konca 2024 bomo preoblikovali celotno financiranje zdravstvene blagajne, da bo bolj pravično in solidarno, kot je bilo doslej,” je na začetku leta dejal predsednik vlade Robert Golob. Kljub optimističnim napovedim ostaja obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov na mesec, kar po oceni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ni dovolj za pokritje stroškov zdravstvene oskrbe.
Študije brez konkretnih rešitev
Ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, je naročilo študije, ki naj bi predlagale rešitve za bolj pravičen sistem prispevkov. Vendar so ugotovitve pokazale, da so predlogi za spremembe finančno in administrativno zahtevni. Po poročanju Žurnal24 ministrstvo priznava, da trenutni prispevek ne pokriva vseh potreb zdravstvene blagajne.
ZZZS ocenjuje, da bi zaradi devetodstotne medicinske inflacije obvezni zdravstveni prispevek morali zvišati vsaj za deset evrov. Ministrstvo načrtuje uskladitev višine prispevka z rastjo povprečnih bruto plač od marca 2025, kar bo dodatno obremenilo plačevalce.
“Ministrstvo za zdravje je naročilo študijo možnih scenarijev za preoblikovanje obstoječega obveznega zdravstvenega prispevka v enotni višini 35 evrov, ki ga plačujemo vsi enako, v bolj pravično in istočasno finančno vzdržno obliko. Po pregledu scenarijev Ministrstvo za finance preverja izvedbene možnosti, ki pa so tako stroškovno kot administrativno obremenjujoče.”
Ministrstvo za zdravje
Razhajanja v koaliciji: pravičnost proti finančni vzdržnosti
Koalicija ostaja razdeljena glede smeri reforme. Gibanje Svoboda zagovarja uvedbo progresivnega sistema, kjer bi višje dohodke bolj obremenili. “Ob tem se zavedamo odgovornosti, da je treba poskrbeti tudi za finančno vzdržnost zdravstvene blagajne,” poudarjajo pri Svobodi. Kljub temu priznavajo, da dogovora s socialnimi partnerji in znotraj koalicije še ni.
“Ob tem se zavedamo odgovornosti, da je na drugi strani treba poskrbeti tudi za finančno vzdržnost zdravstvene blagajne, saj zdravstvene storitve potrebujemo ali pa jih bomo potrebovali prav vsi. Zato je solidarno, da v zdravstveno blagajno in posledično v ohranjanje in krepitev javnega zdravstvenega sistema, seveda glede na zmožnosti, ki jih ima, prispeva vsak.”
Gibanje Svoboda
Podobno je opozorila tudi stranka SD, ki se zavzema za pravičnejši sistem. “”Še vedno smo mnenja, da je sedanji sistem začasna rešitev, ki jo mora zamenjati pravičnejši sistem, v katerem bo obremenitev odvisna od prihodkov zavarovancev. V zvezi s tem smo večkrat opozorili koalicijske partnerje na potrebo po konkretizaciji ukrepov in jasno določeni časovnici,” so sporočili iz SD. Po poročanju Žurnal24 je SD že večkrat pozvala k jasni časovnici in konkretizaciji ukrepov.
Najmanjša koalicijska stranka Levica pa je predstavila lasten predlog za progresiven prispevek, ki bi bil bolj obremenjujoč za bolje plačane zavezance in manj za tiste z nižjimi dohodki. “Verjamemo, da si nihče v koaliciji ne želi podražitve prispevka,” poudarjajo v Levici. Po njihovem predlogu bi manj prispevkov plačevalo več kot milijon zavezancev, medtem ko bi za najbolje plačane prispevki predstavljali manj kot dva odstotka bruto plače.
“Kot stranka, ki že od svojega samega začetka poskuša ukiniti dopolnilno zavarovanje in ga preoblikovati v pravičen, progresiven prispevek, smo koaliciji predstavili konkreten predlog s preračunanim finančnim učinkom, ki bi ga lahko uporabili kot podlago za končen zakon.”
Stranka Levica
Stroški ukinitve dopolnilnega zavarovanja
Ob uvedbi obveznega zdravstvenega prispevka so državljani privarčevali približno 240 evrov na leto, saj komercialne zavarovalnice ne morejo več samostojno določati višine premij. Vendar je država zaradi regulacije cen zavarovalnicam plačala 33,5 milijona evrov odškodnin. Poleg tega trenutna višina prispevka povzroča velik primanjkljaj v zdravstveni blagajni.
Po poročanju Žurnal24 bo letos v zdravstveni blagajni nastalo 140 milijonov evrov minusa, ki ga bo pokrila država iz proračuna. Zaradi znižanja davčne osnove za dohodnino bo država pobrala še sto milijonov evrov manj dohodnine, kar pomeni, da bo skupni strošek reforme letos znašal 274 milijonov evrov.
Portal24; Foto: Vlada RS Flickr