Najem stanovanj: vse dražje in vse težje dostopno
Z naraščajočimi cenami nepremičnin in najemnin se mnogi v Sloveniji soočajo s težko situacijo. Medtem ko si je lastništvo stanovanja za povprečnega posameznika postalo skoraj nedosegljivo, se tudi najemna stanovanja vse bolj oddaljujejo od finančne dostopnosti. Vse več ljudi se zaradi visokih najemnin znajde v stiski, še posebej tisti, ki prejemajo minimalne ali povprečne plače.
V zadnjih petih letih so se cene nepremičnin v Sloveniji dvignile za kar 60 odstotkov, medtem ko je povprečna plača zrasla za 32 odstotkov. Ta nesorazmerni dvig pomeni, da si povprečni delavec s svojo plačo ne more privoščiti nakupa stanovanja, prav tako pa ima težave pri iskanju ustreznega najemniškega stanovanja. Kot opozarjajo pri platformi Najemniški SOS, v mnogih delih države povprečna plača ne zadošča niti za najem enosobnega stanovanja, kaj šele večjega stanovanja za družino.
Stanovanjski stroški so namreč postali neobvladljivi. Po priporočilih bi najemnina ne smela presegati 30 odstotkov dohodkov gospodinjstva, skupaj z drugimi stanovanjski stroški pa največ 40 odstotkov. Realnost pa kaže povsem drugačno sliko.
Razhajanje med uradnimi podatki in dejanskim stanjem
Slovenija ne beleži verodostojnih uradnih podatkov o cenah najemnin. Geodetska uprava RS (GURS) spremlja nekatere podatke, a zaradi razširjenega črnega trga so te številke zavajajoče, saj so povprečne najemnine, ki jih zaznavajo, za več kot polovico nižje od dejanskih cen v oglasih. Prav zaradi tega so pri Najemniškem SOS-u opravili svojo analizo ponudbe najemniških stanovanj, osredotočeni pa so bili predvsem na Ljubljano.
Najemnine v Ljubljani – nedosegljive za mnoge
Ponudba najemniških stanovanj v Sloveniji je močno koncentrirana v Ljubljani. 22. avgusta, ko so pri Najemniškem SOS-u pregledali podatke, se je skoraj polovica od vseh 1200 oglasov za oddajo stanovanj nanašala na prestolnico. Situacija v drugih večjih mestih, kot sta Maribor in Koper, ni nič boljša, saj je bilo na voljo le okoli 100 stanovanj.
Najbolj zaskrbljujoči so podatki o dostopnosti najemniških stanovanj za posameznike z minimalno ali povprečno plačo. “Oseba z minimalno plačo v Ljubljani ne bi mogla najeti niti enega na trgu dostopnega stanovanja,” poudarjajo pri Najemniškem SOS-u. Prav tako tudi posamezniki s povprečno plačo težko najdejo dostopno stanovanje. Več kot polovica prebivalcev Ljubljane namreč prejema plače, ki so nižje od povprečne, kar še dodatno otežuje dostop do lastnega bivališča.
Kaj si lahko privoščijo posamezniki in pari?
Podatki iz analize kažejo, da si posameznik z minimalno plačo ne more privoščiti najema nobenega stanovanja v Ljubljani. Edina možnost zanj je najem sobe v delitvi z drugimi, pri čemer so na voljo predvsem večposteljne sobe. Bolje situirani posamezniki s povprečno plačo imajo nekoliko več izbire, a še vedno je ta izredno omejena. “65 odstotkov prebivalcev Ljubljane prejema plačo, ki je nižja od povprečne, tako da je zanje finančno vzdržen najem svojega stanovanja nedosegljiv,” opozarja Maša Hawlina, sodelavka Najemniškega SOS-a.
Za pare z dvema minimalnima plačama je situacija nekoliko boljša, saj lahko izbirajo med manjšimi stanovanji, a vseeno ostaja velik del trga nedostopen tudi za njih. Kar 68 odstotkov vseh oglaševanih enot je bilo za ta par preprosto predragih.
Diskriminacija na najemnem trgu
Ob obstoječi stiski na najemnem trgu pa se številni posamezniki soočajo še z diskriminacijo. Na najemne oglase se odzove večje število interesentov, kar povzroča dodatno višanje najemnin in pritisk na iskalce stanovanj. “Za isto stanovanje se poteguje tudi 20, včasih 30 ljudi, kar iskanje stanovanja spremeni v mučen, dolgotrajen proces,” je poudarila Hawlina.
Diskriminacija je posebej močno prisotna pri iskalcih stanovanj, ki pripadajo marginaliziranim skupinam, kot so migranti, mlade družine in pripadniki LGBT-skupnosti. “Ko vedno znova zavračajo posameznike, ki jih druži določena okoliščina, moramo v teh pogojih prepoznati hudo obliko diskriminacije,” je dejala Hawlina.
Migranti in stanovanjska kriza
Aigul Hakimova iz KD Gmajna je na novinarski konferenci opozorila, da je stanovanjska kriza še posebej težka za migrante. Ti pogosto ne dobijo priložnosti za najem stanovanja, saj jih najemodajalci zaradi predsodkov niti ne sprejmejo na ogled stanovanj. Analiza Najemniškega SOS-a in Ambasade Rog je pokazala, da je le 17 od 100 poklicanih ponudnikov najemnih stanovanj bilo pripravljenih migrantom omogočiti ogled.
Migranti so pogosto prisiljeni sprejeti podstandardna stanovanja, ki so temna, vlažna in nevzdrževana. V Ljubljani obstajajo tudi t. i. “priseljenske nastanitve”, ki se ne oglašujejo javno, a so med migranti dobro poznane. “Čeprav so taka bivališča izredno slaba rešitev, so za marsikoga na prenasičenem in diskriminatornem najemnem trgu edina dosegljiva streha nad glavo,” je pojasnila Ronja Gorenc Didanovič.
Pozivi k ukrepom
Ob koncu novinarske konference so pri Najemniškem SOS-u predstavili predloge ukrepov za izboljšanje razmer na najemnem trgu in preprečevanje diskriminacije. Med njimi so povečanje zmogljivosti integracijskih hiš, krepitev podpornih storitev in zagotovitev določenega odstotka neprofitnih stanovanj za socialno izključene skupine.
“Najemni trg je res katastrofalen za vse najemnike, a za nekatere je še toliko bolj problematičen,” je zaključila Hawlina in pozvala koalicijo, naj uvede ukrepe za regulacijo najemnin in nadzor nad najemnim trgom. Gradnja javnih stanovanj sicer predstavlja rešitev, a ne bo dovolj hitra, da bi omilila trenutne težave najemnikov na prostem trgu.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: