Na prvi odprti razpis za specializacije iz družinske medicine je prispelo kar 41 prijav, od tega 36 na nacionalni ravni in pet na ravni posameznih izvajalcev, so sporočili z Ministrstva za zdravje. Skupni nastop ministrstva in Zdravniške zbornice Slovenije je jasno pokazal, da so skupna prizadevanja različnih deležnikov začela dajati rezultate.
Državni sekretar Denis Kordež je ob predstavitvi rezultatov poudaril zadovoljstvo ministrstva, da se že po prvem odprtem razpisu kaže pozitiven premik: »Na ministrstvu smo zelo veseli, da smo že po prvem odprtem razpisu dosegli tako dobre številke.« Kot je dejal, gre za rezultat številnih ukrepov, ki jih je ministrstvo sprejelo v zadnjih letih – od izboljšanja delovnih pogojev v timu družinske medicine do uvedbe ambulant za specializante ter finančnih spodbud za odločitev za to specializacijo.
Kordež je ob tem izpostavil tudi širši strateški okvir: »Učinki se kažejo tudi v okviru lani sprejete Strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni do leta 2031, za katero je bil že potrjen prvi akcijski načrt za leti 2025 in 2026, ter Strategije kadrov v zdravstvu, ki bo celostno naslovila kadrovsko načrtovanje.«
Skupno delo, ki že daje rezultate
Tina Šapec, generalna sekretarka Zdravniške zbornice Slovenije in vodja oddelka za specializacije, je poudarila pomen nacionalnega razpisa: »Posebej nas veseli dejstvo, da to stanje še ni dokončno, ker bosta še dva odprta razpisa. Izjemno smo veseli, da je Ministrstvo za zdravje prisluhnilo mnenju zbornice, da večji del specializacij, posebej deficitarnih, razpisuje na nacionalnem nivoju.« Po njenih besedah bo vseh 41 novih specializantov vključeno v javno zdravstveno mrežo.
Šapec je dodala, da »današnje številke niso le statistika, ampak rezultat veliko majhnih ukrepov različnih deležnikov, ki kažejo, da gremo skupaj v pravo smer. Predvsem pa je to pomemben dosežek za paciente in signal, da se da s posluhom stroke, sodelovanjem in z usmerjenim, premišljenim pristopom izboljšati tudi najbolj zahtevna področja slovenskega zdravstva.«
Posebno zahvalo je namenila specialistom družinske medicine, ki s svojim delom z mladimi zdravniki že v času študija in pripravništva pomembno vplivajo na njihove poklicne odločitve: »Prav njihovo delo z mladimi pomembno prispeva k temu, da se mladi zdravniki odločajo za ta lep in odgovoren poklic.«
Tudi prim. prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., nacionalna koordinatorica za specializacijo iz družinske medicine, ocenjuje, da se trud obrestuje: »V zadnjih letih nam je uspelo premakniti trende v interesu mladih za specializacijo družinske medicine, to je plod našega skupnega dela in teka na dolgi progi.«
Med ključnimi razlogi za večje zanimanje navaja tudi prenovo specializacije, uvedbo ambulant specializantov, kjer ti že lahko opredeljujejo paciente, ter boljše delovne pogoje – tako prostorske kot organizacijske in finančne.
Miha D. Kovač
Foto: Freepik