Mladi zdravniki v zapisu na družbenem omrežju X naslovljenem Nevednost, ki ubija, opozarjajo, da tragični dogodek v Novem mestu po njihovem mnenju ni osamljen primer, temveč posledica globljih sistemskih težav.
„Srhljiv umor v Novem mestu ni naključje. Je simptom. Simptom bolezni, ki razjeda temelje naše države,“ so zapisali in dodali, da gre po njihovem mnenju za „sistematično ignoriranje strokovnih mnenj in resničnih potreb državljanov s strani vlade Roberta Goloba“.
Združenje navaja, da so na napake opozarjali tudi v času prejšnjih vlad, vendar po njihovih besedah še nobena oblast doslej ni sprejemala odločitev „v tolikšnem obsegu v nasprotju s stroko“. „Nobena vlada ni idealna in na napake smo glasno opozarjali tudi v času vlade Janeza Janše, vlade Marjana Šarca in vlade Mira Cerarja,“ so pojasnili. Po njihovih besedah pa sedanja vlada „sledi interesom ozkih lobijev in nevladnih organizacij, financiranih z javnim denarjem“.
„Posledice takšnega delovanja se merijo v slabšanju javnih storitev, padcu življenjskega standarda večine državljanov in, žal, tudi v izgubljenih človeških življenjih,“ so poudarili.
Nasilje v zdravstvu in neuspešen zakon
Kot enega izmed primerov, kjer so po njihovem mnenju posledice ignoriranja stroke najbolj vidne, izpostavljajo porast nasilja nad zaposlenimi v zdravstvu. „Zaradi porasta nasilja nad zaposlenimi v zdravstvu so Zdravniška zbornica, Zbornica zdravstvene in babiške nege ter Lekarniška zbornica pripravile zakon, po katerem bi se napad na zaposlenega v zdravstvu preganjal po uradni dolžnosti,“ so zapisali.
Po navedbah Mladih zdravnikov je bilo zbranih 7.561 overjenih podpisov v podporo predlogu, vendar so ga „poslanci koalicijskih strank s posmehom zavrnili“. V objavi so spomnili tudi na primer iz leta 2016, ko je bil v Izoli ustreljen urolog Luis Guillermo Martinez Bustamante.
Opozorila glede evtanazije in rabe konoplje
Med sporne zakone uvrščajo tudi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Po njihovih besedah mu nasprotujejo številne zdravniške organizacije, Komisija RS za medicinsko etiko in predstavniki verskih skupnosti. Opozarjajo, da je zakon kljub temu sprejela večina vladne koalicije.
„Da ne gre za zakon, ki bi se dotikal le redkih posameznikov tik pred smrtjo, priča dejstvo, da v Quebecu po devetih letih podobnega zakona kar 7 % vseh smrti predstavljajo medicinske usmrtitve,“ so dodali. Skrbi jih, da mediji v predreferendumski kampanji ne bodo ustrezno predstavili mnenj stroke.
Kritični so tudi do Zakona o rabi konoplje za medicinske namene in predloga o legalizaciji za osebno rabo. „Pričakujemo lahko širitev rabe konoplje zlasti med mladimi, s tem pa več kognitivnih motenj, anksioznosti, upada volje in motivacije ter kroničnih bolezni, kot je shizofrenija,“ so zapisali. Dodali so, da so v tujini po legalizaciji opažali tudi porast prometnih nesreč in obiskov urgentnih služb zaradi akutnih zastrupitev.
Psihoterapija in plačna reforma
Zdravniki so opozorili tudi na sprejetje zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki po njihovem mnenju „ne loči med svetovanjem in zdravljenjem“ ter „v zdravstveni sistem spušča terapevte brez usposabljanja znotraj zdravstvenega sistema“. Zakon je bil sprejet kljub nasprotovanju zdravniških organizacij, Zbornice kliničnih psihologov, Združenja psihoterapevtov, Zveze pacientov in drugih strokovnih združenj.
Dotaknili so se tudi novele Zakona o zdravstveni dejavnosti ter plačne reforme v javnem sektorju. Po njihovih besedah zakon „ogroža obstoj nekaterih medicinskih specialnosti, niža število zdravstvenih storitev in je pravno sporen“. „Priča smo že odlivom kadra in slabšanju dostopnosti zdravstvenih storitev,“ so opozorili in dodali, da napovedani interventni zakon ministrice za zdravje prihaja „prepozno“.
„Ta vlada ne posluša“
Združenje zaključuje, da se težave ne pojavljajo le v zdravstvu, ampak tudi na drugih področjih družbe. „Na vseh področjih – od veterine do gospodarstva, od prava do energetike – stroka opozarja isto: ta vlada ne posluša. Cena je draga in plačujemo jo vsi državljani in državljanke,“ so navedli.
Objavo Mladi zdravniki zaključujejo z navedkom ruskega pisatelja Aleksandra Solženicina: „Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da lažejo. Pa še zmeraj lažejo.“
Foto: Freepik