Ministrstvo za delo predlaga spremembe zakonodaje o ‘štemplanju’
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo osnutek sprememb Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Novela, ki bo socialnim partnerjem predstavljena na sestanku naslednji petek, med drugim predlaga odpravo obveznosti evidentiranja odmorov in uvaja možnost, da se evidentiranje nekaterih podatkov prilagodi preko kolektivnih pogodb posameznih dejavnosti.
Spremembe zakona prinašajo tudi ponovno preoblikovanje definicije delavca, ki ga zajame obveznost evidentiranja delovnega časa, z namenom zmanjšati število delavcev, ki so vključeni v ta sistem. To predstavlja odmik od zadnje novele zakona, ki je razširila obveznost vodenja evidenc na vse delavce, ki delajo na kakršnikoli pravni osnovi, vključno z avtorskimi pogodbami, podjemnimi pogodbami, študenti in dijaki, pod pogojem, da delo opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces ali uporabljajo sredstva delodajalca.
Sedanji sistem ne odraža dejanskega stanja izrabe odmorov med delovnim časom
Razlog za predlagane spremembe je ugotovitev, da sedanji sistem ne odraža dejanskega stanja izrabe odmorov med delovnim časom in po nepotrebnem vključuje osebe, ki ne opravljajo dela osebno ali niso neposredno vključene v delovni proces delodajalca. Tako ministrstvo predlaga črtanje določil, ki zahtevajo vodenje evidenc za osebe, ki pretežno uporabljajo delovna sredstva delodajalca, a niso pod njegovim neposrednim nadzorom.
Osnutek zakona prav tako predvideva razrahljanje zahtev za dnevni vpis podatkov v evidenco, kar naj bi prineslo večjo prilagodljivost in zmanjšalo administrativno breme za delodajalce.
Predlagane spremembe odpirajo pomembna vprašanja o nadzoru delovnega časa, varovanju pravic delavcev in prilagodljivosti delovnih razmerij. Razprava med socialnimi partnerji bo ključna za oblikovanje končne verzije zakona, ki bo sledila ciljem zaščite delavcev ob hkratnem zmanjševanju regulativnih bremen za delodajalce.
Nove zahteve so neživljenjske
Zadnje spremembe zakonodaje o evidencah na področju dela, uvedene 20. novembra, so med delodajalci sprožile val nezadovoljstva zaradi obsežnih in, po mnenju mnogih, neživljenjskih novih zahtev. Te zahteve vključujejo podrobno evidentiranje časa prihoda in odhoda delavcev, izrabo in obseg odmorov med delovnim časom, podatke o opravljenih urah v posebnih pogojih dela, kot so izmensko ali nočno delo, in tekoči seštevek ur na tedenski, mesečni ter letni ravni.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je, po preučitvi prispelih pripomb in lastnih ugotovitev, prepoznalo, da določene zahteve, predvsem tiste, ki se nanašajo na evidenco izrabe odmorov, ne prinašajo želenih koristi. Ugotovljeno je bilo, da točno evidenco začetka in konca odmorov predstavlja večje administrativno breme, ne da bi zanesljivo odražalo dejansko izrabo odmorov med delovnim časom. Na podlagi teh ugotovitev ministrstvo predlaga odpravo obveznosti evidentiranja izrabe odmorov.
Poleg tega se predlaga, da se za vse nove podatke, ki jih je potrebno vpisovati v evidenco, doda možnost, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi drugačno urejanje, kot ga zahteva trenutna zakonodaja. Ta prilagoditev ne bi bila na voljo delodajalcem, ki so že kršili zakonodajo.
Od uvedbe novele je ministrstvo prejelo 218 pripomb
Od uvedbe novele je ministrstvo prejelo 218 pripomb, kar kaže na široko nezadovoljstvo s trenutno ureditvijo. V odgovor na to je minister Luka Mesec odprl posebni elektronski naslov za zbiranje nadaljnjih komentarjev in predlogov, ki bo ostal aktiven do 20. februarja.
Poleg omenjenih sprememb je novela vnesla tudi obveznost obveščanja delavcev o podatkih iz evidence, zahtevala trajno hrambo evidenc, uvedla obvezno elektronsko vodenje evidenc za kršitelje zakonodaje in povečala globe ter pooblastila inšpektorjem za njihovo izrekanje.
Predlagane spremembe bodo predstavljene in obravnavane na sestanku z delodajalci in sindikati 23. februarja, kjer se bo iskalo skupne rešitve za zmanjšanje administrativnega bremena, ne da bi to škodilo transparentnosti ali pravicam delavcev.
[Vir: 24UR]; Foto: Danijel Kovačič UKOM; Portal24