Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je kot častna govornica nastopila na 30. strokovnem srečanju ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu.
Ministrica je v govoru poudarila ključno vlogo ekonomistov pri razumevanju zdravstvenega sistema, pomen kakovostnih podatkov in osredotočenost na pacienta kot glavno vodilo zdravstvene obravnave. Predstavila je tudi vrsto ukrepov in projektov, s katerimi ministrstvo naslavlja izzive v zdravstvu.
Pomen kakovostnih podatkov in osredotočenost na pacienta
Ministrica je izpostavila, da so kakovostni in primerljivi podatki temelj za učinkovito upravljanje zdravstvenega sistema. »Podatki so osnova, na kateri gradimo vse, a treba je imeti prave kazalnike, kakovostne in primerljive,« je dejala ministrica Prevolnik Rupel.
Ob tem je ekonomiste pozvala, naj se pri svojem delu vedno vprašajo, kako bodo njihove odločitve koristile pacientom. »Skrb za več zdravja v skupnosti je naša odgovornost in naš cilj,« je poudarila ministrica, s čimer je jasno izrazila vizijo ministrstva za izboljšanje zdravstvene oskrbe.
Ministrica je predstavila tudi deset ključnih projektov digitalizacije, ki jih ministrstvo pripravlja za izboljšanje dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev.
Med drugim je omenila uvedbo elektronskega kartona, sistem za arhiviranje slikovnih podatkov (C-PACS), brezpapirno poslovanje in digitalno vodenje delovnih razporedov. Ti projekti so zasnovani tako, da izboljšajo kakovost in primerljivost podatkov med izvajalci, kar bo omogočilo boljše upravljanje celotnega sistema.
Reševanje čakalnih vrst in zakonodajne novosti
Posebno pozornost je ministrica namenila problematiki čakalnih vrst, kjer je poudarila nujnost natančnega spremljanja in poročanja o čakalnih dobah. Lani sprejeti Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah je končno uvedel enotno definicijo realizirane čakalne dobe.
Prej so izvajalci število čakajočih merili vsak po svoje, kar je oteževalo primerljivost podatkov. »Le če imamo enake kazalnike in enako izhodišče, so podatki kakovostni in le na podlagi takšnih podatkov lahko sprejemamo boljše odločitve,« je izpostavila ministrica.
Ob tem je spregovorila tudi o zakonodajnih novostih. Med drugim je omenila nedavno sprejete zakone in dopolnitve, kot so novela Zakona o zdravstveni dejavnosti, Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu in Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij, ki so že v veljavi ali v zakonodajnem postopku. Ti ukrepi so del širšega prizadevanja ministrstva za sistemsko ureditev zdravstvenega področja.
Ministrica je svoj govor zaključila s pozivom h kritičnemu razmišljanju o tem, kako lahko vsak posameznik v svoji organizaciji izmeri svoje rezultate in na tej osnovi izboljša delovne procese. »Ko bomo uredili svoj vrt, nam metuljev ne bo treba več loviti – prišli bodo sami,« je slikovito poudarila pomen notranjega izboljševanja procesov za doseganje boljših izidov za paciente.
Miha D. Kovač
[Foto: Ministrstvo za zdravje]