Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel se je udeležila odprtja prenovljenih reanimacijskih prostorov in dela diagnostike urgence v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKC Ljubljana). Na ministrstvu so poudarili, da gre za enega ključnih korakov v smeri dolgoročne prostorske ureditve nujne medicinske pomoči v prestolnici ter pomembno pridobitev za bolnike in zdravstvene ekipe.
Z odprtjem novih prostorov bodo pacienti deležni hitrejše, varnejše in sodobnejše oskrbe. „Večji in funkcionalno zasnovani prostori omogočajo hkratno obravnavo več življenjsko ogroženih bolnikov ter jasnejšo ločitev med lažjimi in težjimi poškodbami,“ so pojasnili na ministrstvu.
Ministrica Prevolnik Rupel je ob otvoritvi izpostavila pomen prenove za celoten zdravstveni sistem. „Odprtje prenovljenih reanimacijskih prostorov in dela diagnostike urgence v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana predstavlja zelo pomemben korak – ne le za UKC, temveč predvsem za paciente, ki bodo po zaslugi sodobno opremljenih prostorov deležni še bolj kakovostne obravnave,“ je poudarila ministrica.
Celotna prenova obsega 2.210 kvadratnih metrov površin v pritličju Diagnostično-terapevtskega servisa (DTS) UKC Ljubljana in vključuje obnovo Urgentnega kirurškega bloka (UKB). „Projekt poteka v treh fazah, ki so funkcionalno zaključene celote,“ so navedli na ministrstvu. Po zaključku posamezne faze se prostori opremijo in pridobijo uporabno dovoljenje, kar omogoča postopno vključevanje v delovni proces še pred dokončanjem celotne prenove.
Prenova ob neprekinjenem delovanju urgence
Na ministrstvu so dodali, da dela potekajo ob neprekinjenem delovanju Diagnostično-terapevtskega servisa, kar zahteva natančno načrtovanje in dobro koordinacijo. „Z novo opremo in posodobljenimi prostori bomo ustvarili tudi boljše pogoje dela za zdravstvene ekipe,“ so poudarili.
Ministrica se je ob tem zahvalila zaposlenim v UKC Ljubljana. „Iskrena hvala vsem zaposlenim za potrpežljivost in predano delo, saj takšne obnove brez vas ne bi bilo mogoče izvesti,“ je dejala.
Urgentni centri po državi predstavljajo temelj neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki mora delovati brez prekinitev. Samo v ljubljanski urgenci pomoč letno poišče več kot 170.000 pacientov. „Ministrstvo izvaja vrsto ukrepov za razbremenitev sistema, med drugim izboljšuje dostopnost do primarne ravni, krepi mrežo satelitskih urgentnih centrov in zagotavlja dodatna sredstva za financiranje urgentnih ambulant,“ so pojasnili.
V pripravi so tudi sistemski kadrovski ukrepi. „V pripravi je nacionalna strategija razvoja kadrov v zdravstvu 2025–2035,“ so navedli na ministrstvu. Strategija vključuje povečanje števila specialistov urgentne medicine, uvedbo novih specializacij v zdravstveni negi, več pripravništev ter privabljanje tujih strokovnjakov.
„Z novelo Zakona o zdravniški službi pa se predvideva tudi večja privlačnost specializacije iz urgentne medicine, med drugim s prehodom v družinsko medicino ob ohranitvi plače ter uvedbo dodatka za specializante,“ so dodali na ministrstvu.
Foto: Žan Kolman KPV