Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić se je udeležila zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, kjer je Slovenija v imenu skupine MED9 predstavila skupno izjavo držav članic. Te so pozvale k okrepljenim ukrepom za obvladovanje podnebnih in drugih tveganj v kmetijstvu ter k razvoju prožnih, inovativnih rešitev za večjo odpornost evropskega kmetijstva.
Zasedanje se je začelo z obravnavo ribiških točk. Prvi dan razprave ni neposredno zadeval slovenskih ribičev. Drugi dan pa je Svet EU po večurnih pogajanjih dosegel politični dogovor o ribolovnih možnostih za leto 2025 za Baltik.
Ministri so opravili tudi priprave na letno zasedanje Mednarodne komisije za ohranitev atlantskega tuna (ICCAT), ki bo potekalo sredi novembra v Španiji. Na ministrstvu so pojasnili, da „Slovenija meni, da je ustrezno, da se upravljavske ukrepe, ki jih EU zagovarja v okviru ICCAT, predhodno uskladi znotraj EU.“
Ministri so nadaljevali razpravo o prihodnji skupni kmetijski politiki (SKP) za obdobje 2028–2034, osredotočeno na okoljske vidike. Predlog nove zasnove združuje obstoječe sheme v enoten okvir z višjo finančno podporo za trajnostne prakse in širšo uporabo pavšalnih izplačil.
Ministrica Čalušić je poudarila, da Slovenija podpira večjo prožnost zelene arhitekture, saj ta državam članicam omogoča prilagoditev ukrepov lokalnim razmeram. Opozorila je na obsežnost obveznih okoljskih ukrepov ter pozvala k večji prostovoljni izbiri za države članice.
„Potrebno je vključevanje vrednotenja ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo kmetije, ter zagotoviti sorazmernost, prilagodljivost in ustrezno financiranje,“ je poudarila ministrica.
Tržni izzivi in sodelovanje z Ukrajino
V nadaljevanju so ministri razpravljali o stanju na kmetijskih trgih v EU. Evropska komisija je predstavila jesensko oceno, po kateri se kmetijski trgi soočajo z mešanimi razmerami. Pridelki žit so se povečali zaradi ugodnih pogojev, a jih hkrati ogrožajo suše v jugovzhodni Evropi.
Na zasedanju je sodeloval tudi ukrajinski podpredsednik vlade Taras Kačka. Razprava je bila osredotočena na junijski dogovor o trgovinskih odnosih med EU in Ukrajino. Ministrica Čalušić je poudarila pomen „učinkovite podpore Ukrajini v tem procesu ob zavedanju obojestranskih koristi“. Dodala je, da je ključna „postopna uskladitev z evropskimi standardi na področju varnosti hrane, dobrobiti živali in okoljske trajnosti“.
Opozorila je tudi na potrebo po obnovi degradiranih kmetijskih zemljišč zaradi vojne in pozvala Komisijo, naj „v ukrepe pomoči vključi tudi podporo za rekultivacijo teh zemljišč“.
Slovenija se po njenih besedah sooča z neugodnimi tržnimi razmerami, ki jih povzročajo podnebni ekstremi, bolezni živali in visoke cene vhodnih materialov. „Ti dejavniki ogrožajo konkurenčnost in stabilnost kmetijstva,“ so dodali na ministrstvu.
Skupna izjava držav MED9
V okviru točke razno je ministrica Čalušić v imenu predsedujoče skupini MED9 predstavila skupno izjavo držav Sredozemlja. Izjava, sprejeta na konferenci ministrov za kmetijstvo v začetku meseca, poziva k okrepitvi prizadevanj za obvladovanje podnebnih tveganj v kmetijstvu na ravni Unije.
Ministrica je poudarila: „Za učinkovito obvladovanje tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, je nujno zagotoviti usklajene ukrepe, inovativne rešitve in strateško načrtovanje.“ Po njenih besedah so države MED9 zavezane krepitvi sodelovanja in spodbujanju podnebno pametnih praks, ki prispevajo k varnosti preskrbe s hrano, trajnostni rabi vodnih virov in vitalnosti podeželja.
„Poseben poudarek je treba nameniti razvoju inovativnih finančnih instrumentov, delitvi dobrih praks ter viziji Sredozemlja kot vodilne regije na področju trajnostnega upravljanja kmetijskih tveganj,“ je še poudarila ministrica. Na ministrstvu so dodali, da so države članice „podprle slovensko pobudo in se zahvalile za prizadevanja“.
Mladi kmetje in poenostavitve uredb
Evropska komisija je predstavila letno poročilo o poenostavitvah zakonodaje na področju kmetijstva in ribištva ter Strategijo za generacijsko pomladitev. Na ministrstvu so navedli, da je ministrica strategijo pozdravila, „saj se z njo krepi podpora mladim kmetom in prihodnjim nosilcem kmetijske dejavnosti“.
Ministrica je posebej izpostavila potrebo po olajšanem dostopu mladih do zemljišč, finančnih virov ter inovacij.
Slovenija je podprla poziv Latvije k ponovnemu odlogu in poenostavitvi zahtev Uredbe EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Na ministrstvu so pojasnili, da „Slovenija podpira cilje EU pri preprečevanju svetovnega krčenja gozdov, vendar opozarja na nesorazmerne obremenitve za kmete, lastnike gozdov in podjetja“.
Pozdravili so tudi predlog sprememb uredbe, ki naj bi olajšal izvajanje in uvedel poenostavitve za deležnike.
Slovenija je soglašala še s pozivom več držav k izvedbi pregledne analize določb predloga uredbe o partnerskih načrtih, ki se nanaša na prenos nekaterih določb v zakonodajni predlog SKP za obdobje 2028–2034.
[Foto: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]