Ministrica Bratušek: Leto 2024 je za tretjo razvojno os zgodovinsko
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je ob delovnem sestanku v Črni na Koroškem izrazila zadovoljstvo nad napredkom projekta tretje razvojne osi in sanacijo prometne infrastrukture po ujmah. Kot je poudarila, so v letošnjem letu vsi odseki tega pomembnega prometnega koridorja umeščeni v prostor, pridobivanje gradbenih dovoljenj pa je v sklepni fazi. Po poročanju MMC RTV SLO se predvideva, da bo letos začeta gradnja vseh odsekov med Šentrupertom in Slovenj Gradcem.
“Leto 2024 je vsaj v mojih očeh za tretjo razvojno os zgodovinsko, zato ker je res v celoti od Šentruperta do Slovenj Gradca umeščena v prostor. Skratka, ni več dilem. Sledi pridobivanje še dveh ali treh gradbenih dovoljenj, če ne bo zapletov, bomo letos v celoti začeli graditi vse odseke,” je povedala ministrica Bratušek.
Kot ključen mejnik je izpostavila začetek gradnje najzahtevnejšega sklopa Velunja, ki naj bi se po poročanju MMC RTV SLO začel spomladi. Rok izvedbe tega sklopa je 52 mesecev, kar pomeni, da bo zaključen leta 2029. Pri tem je poudarila, da je pomembno, da se predvideni čas gradnje ne podaljšuje, kar so potrdili tudi strokovnjaki, vključno z Marjanom Pipenbaherjem.
Po poročanju MMC RTV SLO bo letos sprejet tudi državni prostorski načrt za odseka med Slovenj Gradcem in Prevaljami, prav tako pa je predvidena javna razgrnitev za zadnji del osi na severu, od Prevalj do avstrijske meje.
Obnova prometne infrastrukture po ujmah ostaja prioriteta
Na sestanku v Črni na Koroškem je ministrica poudarila, da popoplavna obnova prometne infrastrukture ostaja prednostna naloga ministrstva in vlade. Seznam projektov, ki so že v izvajanju ali zaključeni, je bistveno daljši od tistih, ki še čakajo na izvedbo. “Ni ga projekta, pri katerem se ne bi dogajalo nič oz. se vsaj projektiranje že izvaja,” je dejala ministrica.
Poseben poudarek je bil namenjen obnovi državne ceste Ravne na Koroškem–Dravograd, kjer je bil razpis za izvajalca objavljen že pred letom dni, a so postopek zavlekle pritožbe in čakanje na vodno soglasje direkcije za vode. Bratušek je pojasnila, da je bil projekt prvotno načrtovan že leta 2018, torej pred poplavami, zato je bilo treba po ujmi preveriti nove poplavne karte in izdelati hidrološko-hidravlično študijo. “In če je vse tako, kot bi moralo biti, in računam, da je s to študijo vse tako, kot bi moralo biti, mislim, da v nekaj tednih, se pravi spomladi, tudi na tem zelo zaželenem odseku začnemo obnovo,” je napovedala.
Ministrica je po poročanju MMC RTV SLO dodala, da si prizadevajo, da ceste ne bi bile obnovljene zgolj v prvotno stanje, ampak bodo upoštevali odpornost proti podnebnim spremembam in morebitnim novim poplavam. To pomeni daljši čas usklajevanja, vendar je cilj trajnostna infrastruktura.
Izvajanje del poteka po predvideni časovnici
Ministrica Bratušek je izrazila zadovoljstvo, da se obnova ceste Mežica–Črna izvaja hitreje od prvotnih načrtov, saj je bil predvideni časovni rok 30 mesecev skrajšan na 15 mesecev. Zaključek del je predviden že junija letos.
Glede del na območju Nužijevega plazu, kjer je promet močno oviran, je poudarila, da postopek ni odvisen le od njenega ministrstva, temveč od več deležnih. Pričakuje se obisk predstavnikov vlade, ki bodo obravnavali prav to težavo.
Poleg tega se projektira nov most čez Mislinjo pri Otiškem Vrhu, ki naj bi bil zaključen najpozneje leta 2026, trenutno pa promet poteka prek montažnega mostu. Na Prevaljah pri Petrolu naj bi promet kmalu stekel dvosmerno, asfaltiranje pa bo izvedeno, ko bodo to dopuščale vremenske razmere.
Direkcija zagotavlja sredstva, županja zadovoljna z izvedbo
Po poročanju MMC RTV SLO so sredstva za vse projekte v Koroški regiji zagotovljena. Direktorica direkcije za infrastrukturo Karmen Praprotnik je ob tem dejala: “Za vse projekte v koroški regiji so sredstva po letni dinamiki v skladu z dejavnostmi pri določenih projektih zagotovljena, tako da skrb, da bi bila ta sredstva premajhna, je odveč.” Dodala je, da so vse naložbe preračunane na petstoletne vode, kar pomeni, da so projektirane za odpornost na morebitne prihodnje ujme.
Zadovoljstvo nad izvedbo projektov je izrazila tudi županja Črne na Koroškem Romana Lesjak. “Lahko pohvalimo dela, ki se izvajajo tukaj, na Koroškem,” je dejala. Poudarila je, da izvajalci delajo v skladu z roki, kar daje optimizem za prihodnje projekte.
“Tu, na Koroškem, smo zelo veseli, da je toliko denarja namenjenega naši regiji, tudi zaradi tega, ker se v preteklih letih marsikaj ni postorilo. Zdaj pa verjamem, da bomo s cestami, tako z državnimi kot tudi z lokalnimi, poskrbeli za to, da bo naše prebivalstvo zadovoljno,” je dodala.
Zaključila je, da bo kakovostna prometna infrastruktura ključna za razvoj regije in za zadržanje prebivalstva v Koroški, kar je eden izmed strateških ciljev tako lokalne skupnosti kot države.
Portal24; Foto: Danijel Kovačič Grmek / UKOM