Ministri podpisali program za zaščito kulturnih spomenikov pred naravnimi nesrečami
Na Ministrstvu za kulturo v Ljubljani ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel, minister za naravne vire in prostor Jože Novak ter minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac slovesno podpisali medresorski program celovitih krajinsko arhitekturnih zunanjih ureditev. Program, ki zajema obdobje od 2025 do 2028, je namenjen krepitvi odpornosti kulturnih spomenikov na podnebne spremembe in ekstremne vremenske pojave, kot so poplave in zemeljski plazovi. Gre za pomemben korak države v boju proti vse pogostejšim naravnim nesrečam, ki ogrožajo bogato kulturno dediščino Slovenije.
Program, ki so ga zasnovali na Ministrstvu za kulturo, je odziv na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Te ne ogrožajo le naravnih virov in infrastrukture, temveč tudi zgodovinske in kulturne objekte, ki so pomemben del slovenske identitete. Podpisniki so poudarili, da je sodelovanje med različnimi resorji ključno za celostno zaščito kulturnih spomenikov, saj ti pogosto služijo tudi drugim javnim funkcijam, kot so zdravstvene ustanove, muzeji in domovi za starejše. S skupno vrednostjo 15 milijonov evrov, ki bodo financirani iz proračunskega sklada za obnovo po Zakonu o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS), program vključuje pet ključnih projektov in javni razpis za občine.
Med konkretnimi projekti, ki jih prinaša program, so ureditev parka v okolici Psihiatrične bolnišnice Begunje v gradu Katzenstein, obnova okolice sedeža Krajinskega parka Goričko v gradu Grad, ureditev okolice Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož na Ptujskem gradu, sanacija okolice doma upokojencev v dvorcu Javornik na Ravnah na Koroškem ter prenova Arboretuma Volčji Potok. Za te projekte je namenjenih 11,5 milijona evrov, preostalih 3,5 milijona pa bo na voljo prek javnega razpisa za manjše krajinske ureditve spomenikov v lasti občin ter pravnih in fizičnih oseb.
‘Živimo v času podnebnih sprememb’
Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je ob podpisu poudarila: “Živimo v času podnebnih sprememb in tudi varovanje ter ohranjanje kulturne dediščine zahteva dolgoročne in celostne rešitve, ki ne le odpravljajo posledice naravnih nesreč, temveč iščejo trajnostni pristop za prihodnost. Kulturna dediščina nas lahko mnogo nauči iz tradicije sonaravnega pristopa kot tudi iz uporabe trajnostnih materialov in najsodobnejših pristopov. V Sloveniji veliko javnih ustanov, ne le na področju kulture, domuje v zaščitenih kulturnih spomenikih, ki jih moramo ohranjati za prihodnje generacije, se iz njih učiti, hkrati pa skrbeti za varnost uporabnikov. S programom postavljamo nove smernice urejanja okolice kulturnih spomenikov kot tudi drugih celostnih krajinskih in parkovnih ureditev. S sodelovanjem več ministrstev dokazujemo, da lahko z usklajenimi ukrepi učinkovito zaščitimo kulturno dediščino in ustvarjamo prijetna, trajnostna in varna okolja za zaposlene in obiskovalce.“
Obnova po poplavah avgusta 2023
Poseben poudarek programa je na območjih, ki so bila prizadeta v katastrofalnih poplavah avgusta 2023. Ena od ustanov, ki je takrat utrpela veliko škodo, je Psihiatrična bolnišnica Begunje, ki domuje v gradu Katzenstein, kulturnem spomeniku državnega pomena. Za obnovo bolnišnice je vlada že zagotovila 8,7 milijona evrov, s katerimi bodo prenovili kuhinjo, dnevno ambulanto in upravno zgradbo. Program, podpisan danes, pa dodaja še ureditev okolice gradu, vključno s parkom, sprehajalnimi potmi, tlakovanjem in ometi.
Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je ob tem dejala: “Kot veste, je v poplavah avgusta 2023 veliko škodo utrpela tudi Psihiatrična bolnišnica Begunje, ki ima svoje prostore na območju kulturnega spomenika državnega pomena grad Katzenstein. Za obnovo bolnišnice je vlada že zagotovila sredstva v višini 8,7 milijona evrov, obnovljene bodo na primer kuhinja, dnevna ambulanta, upravna zgradba. Vesela sem, da lahko s tem podpisom zdaj dodamo tudi obnovo okolice – gre za celoten park pred graščino, sprehajalne poti, tlake, omete in podobno. Obnova tako bolnišnice kot tudi okolja je zelo pomembna za paciente, zaposlene in za svojce, ki paciente obiskujejo.“
Poleg Begunj bo program naslovil tudi druge lokacije, ki so pomembne tako z vidika kulturne dediščine kot javne rabe. Na primer, grad Grad na Goričkem, ki je sedež Krajinskega parka Goričko, bo deležen sanacije okolice, saj ima izjemen pomen za lokalno skupnost in ohranjanje naravne ter kulturne dediščine severovzhodne Slovenije.
Trajnostni pristop k ohranjanju dediščine
Program ne pomeni le odziva na pretekle nesreče, ampak tudi dolgoročno vizijo za prilagajanje kulturnih spomenikov na prihodnje podnebne izzive. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je poudaril: “Pomembno je, da pri soočanju s podnebnimi spremembami ne pozabimo na kulturno dediščino. Ta predstavlja neprecenljivo vrednost za našo narodno identiteto in prihodnje generacije. Ministrstvo za naravne vire in prostor je v okviru programa pristojno za projekt sanacije območja gradu Grad. Projekt je usmerjen v obnovo in zaščito kulturnega spomenika, ki ima izjemen pomen za razvoj lokalnih skupnosti na območju Krajinskega parka Goričko. Skupaj si moramo prizadevati, da bo Slovenija ne le varna in odporna na podnebne spremembe, ampak tudi država, ki bo znala spoštovati in ohranjati svojo bogato naravno, zgodovinsko in kulturno dediščino.«
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je dodal: »Na Ministrstvu za solidarno prihodnost smo zavezani celostnemu pristopu k socialnemu varstvu – to pomeni tako vlaganje v nove kapacitete kot tudi skrb za varnost, stabilnost in dostopnost obstoječih objektov. Projekt, ki ga danes podpiramo, ni zgolj gradbeni poseg – je naložba v dostojanstveno in v skupnost vključeno starost, odpornost skupnosti in spoštovanje kulturne dediščine. Ker gre za skupnostni projekt v najširšem pomenu dolgotrajne oskrbe.“
Glavni cilji programa so povečanje odpornosti kulturnih spomenikov na podnebne spremembe, zmanjšanje njihove ranljivosti pred naravnimi nesrečami ter izvedba krajinskih ureditev, ki izboljšujejo dostopnost in varnost. To vključuje ukrepe, kot so stabilizacija tal, izboljšanje odvajanja voda, sanacija podpornih zidov in poti ter zasaditev vegetacije za preprečevanje erozije. Vse to naj bi prispevalo k trajnostnemu upravljanju kulturnih spomenikov in njihovega okolja v prihodnjih desetletjih.
Po podpisu bo sledila priprava letnega načrta aktivnosti za leto 2025, ki ga bo potrdila ministrica za kulturo. Na podlagi tega bodo izdelani izvedbeni načrti, nato pa se bodo začela zemeljska in gradbena dela na izbranih lokacijah.
Portal24; Foto: Nebojša Tejić/STA/Gov.si