Miami se vrača: Pot do finala vzhodne konference
Ko je Miami v mehurčku “šokiral svet”, so to pripisali balonu. Nato so jih leto pozneje v prvem krogu izločili poznejši prvaki Bucksi. Le da so se naslednje leto vrnili v finale vzhodne konference in v sedmi tekmi ugnali Celtics. Vse to z istim jedrom ekipe, v katerem so s prihodom Kyla Lowryja zamenjali le veterana na mestu prvega branilca, medtem ko je Goran Dragić odšel. Vendar Miamija niti lani niso jemali resno; njihov nastop v konferenčnem finalu je bil pripisan “norosti” Jimmyja Butlerja. V tej sezoni pa je zgodba o “pretirani povprečnosti” dobila potrditev s sedmim mestom na vzhodu in porazom na prvi tekmi play-in proti Atlanti.
Natanko 50 dni pozneje je Miami z odpravo Bostona v finalu vzhodne konference povedel s 3:0 in se približal drugemu nastopu v finalu v zadnjih štirih letih. To je celo majhen korak, če upoštevamo, da še nobena ekipa v zgodovini lige NBA ni izničila zaostanka 0:3 v seriji končnice.
Medtem se je veliko zgodilo. Najprej je Miami na odločilni tekmi play-in izločil Chicago, nato pa se je na prvi tekmi proti Milwaukeeju poškodoval Tyler Herro in ostal odsoten. Vendar ta neuspeh ni odvrnil Butlerja, ki je izločil najvišje uvrščeno ekipo v play-offu, nato pa po pričakovanjih v seriji šestih tekem osvojil New York in finale vzhodne konference začel ne le z eno, temveč kar z dvema odločilnima zmagama v Bostonu.
Miamijeva senzacija: Odličje brez zvezdnikov
“Seveda nam je uspelo priti tako daleč. Seveda verjamemo, da lahko osvojimo vse. In veste kaj? Ni nam mar, kaj si kdo od vas misli, ali ste nas izbrali ali ne, da bi koga izločili,” je izjavil Jimmy Butler in pojasnil “senzacijo”, ki jo mnogi prikazujejo kot križarski pohod Miamija v playoffu. Poleg tega je na drugi tekmi proti Celticsom blestel Caleb Martin, na tretjem srečanju pa je “eksplodiral” Gabe Vincent.
Sprašujete, kdo točno sta Caleb Martin in Gabe Vincent? No, prevzela sta izjemno pomembni vlogi, še posebej v času Herrove odsotnosti. Poleg tega sta imeli pomembno vlogo tudi odkritji Erika Spoelstre izpred nekaj let, Max Strus in Duncan Robinson.
Ali veste, kaj povezuje vse štiri? Nihče od njih ni bil vpoklican, tako kot trije drugi na seznamu Miamija. Poleg tega je bil med igralci v rotaciji, razen poškodovanega Victorja Oladipa, najvišje na naboru izbran Cody Zeller. Bil je izbran kot četrti pred natanko desetimi leti, ko je bil Oladipo izbran kot drugi, pet let prej pa je bil kot peti izbran Kevin Love. Nihče od ostalih se ni uvrstil niti med prvih deset. Mimogrede, Love in Zeller sta na tretji tekmi skupaj na igrišču preživela približno dvajset minut.
Miamijeva ekipa presega pričakovanja
Vse to služi kot prepričljiv dokaz košarkarskega genija, ki ga ima eden največjih umov v zgodovini tega športa. To je Pat Riley, uradno predsednik, neuradno pa “najboljši in najboljši” v Miamiju. Je Spoelstrin učitelj in mentor, ki predvsem ve, kako prepoznati zmagovalce. Ne, ne gre samo za “čisti talent” ali prepoznavanje spretnosti igralcev; gre za zaznavanje miselnosti, ki si jo delijo vsi v tej garderobi. Od Butlerja do Ömerja Yurtsevena in Haywooda Highsmitha, še dveh nerazporejenih igralcev, ki potrpežljivo čakata na svojo priložnost na klopi …
Zato Miamija ni več mogoče označiti za “skupino nesrečnikov”, saj je bil celo njihov superzvezdnik Jimmy Butler zadnji izbor v prvem krogu nabora in je v svoji krstni sezoni pri Chicago Bulls odigral le 8,5 minute na tekmo ter v povprečju dosegal 2,6 točke.
In zdaj ta “skupina nesrečnikov” igra najboljšo košarko v končnicah lige NBA skupaj z Denverjem. Vsak, ki si je ogledal prve tri tekme finala vzhodne konference, bo to potrdil. Z drugimi besedami, Butler in njegovi tovariši so si s trdim delom prislužili spoštovanje košarkarskega sveta. Čeprav naj ponovimo Butlerjeve besede…
“Ni nam mar, kaj si kdo od vas misli!”
Natanko tako so videti na igrišču. Enostavno jim je vseeno za vse drugo kot za zmago. In odštevajo. Samo še pet…
Portal24 Foto: Pexels