Nemški kancler Friedrich Merz se sooča z ostrimi kritikami opozicijskih strank zaradi svoje izjave o izobešanju mavrične zastave v nemškem zveznem parlamentu ob prihajajočem dnevu Christopher Street. Merz, sicer vodja Krščanskodemokratske unije (CDU), je zavrnil predlog o razobešanju zastave ponosa v Bundestagu, ob tem pa poudaril, da parlament “ni cirkuški šotor”.

V izjavi za javno radiotelevizijo ARD je Merz v torek dejal, da naj bi v Bundestagu plapolali le nemška in evropska zastava, razen 17. maja, ko Nemčija obeležuje mednarodni dan boja proti homofobiji. Ob tem je podprl odločitev predsednice parlamenta Julie Klöckner, ki je zavrnila prošnjo za izobešanje mavrične zastave ob letošnjih praznovanjih dneva Christopher Street 26. julija.

Izjava kanclerja je sprožila burne odzive med poslanci opozicijskih strank, zlasti iz vrst Zelenih in Socialdemokratske stranke (SPD). Sophie Koch, poslanka SPD in zvezna komisarka za vprašanja LGBTQ+ skupnosti, je izrazila zaskrbljenost zaradi Merčevega izbora besed. Poudarila je, da bi lahko izjava o “cirkusu” žalila pripadnike skupnosti in zmanjšala pomen njihovega boja za enakopravnost.

Vodja poslanske skupine Zelenih Katharina Dröge je v odzivu dejala, da mavrična zastava simbolizira skupnost, ki se sooča z vse pogostejšim sovraštvom in nasiljem, zato ima svoje mesto tudi v središču demokracije – v parlamentu.

Protest znotraj Bundestaga

V znak nasprotovanja so nekateri poslanci Zelenih v parlamentu organizirali simbolno gesto in se pojavili v oblačilih v barvah mavrice. Z oblačili so skupaj tvorili simbol mavrične zastave in s tem izrazili podporo skupnosti LGBTQ+ ter nasprotovanje odločitvi parlamentarne večine.

Dan Christopher Street, ki se v Nemčiji tradicionalno obeležuje konec julija, predstavlja spomin na dogodke v newyorški četrti Greenwich Village leta 1969, ko so se pripadniki LGBTQ+ skupnosti prvič množično uprli policijskemu nasilju. V številnih nemških mestih ga obeležujejo z dogodki ponosa, parade pa privabijo na tisoče udeležencev.

Mavrična zastava je v prejšnjih letih že visela na pročelju Bundestaga ob praznovanjih dneva Christopher Street, vključno s časom vladanja prejšnjih kanclerjev. Merčeva izjava pa pomeni spremembo v uradnem pristopu sedanje nemške vlade do simbolnih izrazov podpore marginaliziranim skupinam.

Kljub kritikam kancler zaenkrat ne načrtuje spremembe stališča, poudarja pa, da naj bi se državne institucije držale ustaljenih simbolov, ki predstavljajo vse državljane.

Ana Koren

Foto: Wikimedia/Steffen Prößdorf