Madžarska, Slovaška in Srbija: Skupne rešitve za obvladovanje migracij
[Euronews] – Taborišča v tretjih državah, ograje in strog nadzor na mejah postajajo v nekaterih evropskih državah nov standard, ki bi zagotavljal večjo varnost državljanov. Predlogi za tovrstne rešitve prihajajo predvsem s strani voditeljev držav, kot so Robert Fico, slovaški premier, madžarski premier Viktor Orbán in srbski predsednik Aleksandar Vučić. Na nedavnem srečanju v slovaškem mestu Komárno je Fico predstavil svojo vizijo prihodnosti sodelovanja med Bratislavo, Budimpešto in Beogradom. Eden izmed glavnih predlogov je gradnja taborišč za migrante v državah izvora ali v varnih tretjih državah, kjer bi migrante prestregli. Fico je poudaril tudi pomen boljše politike vračanja migrantov, saj je po njegovih besedah v Evropi ostalo kar 80 odstotkov nezakonitih migrantov, medtem ko jih je bilo vrnjenih le 20 odstotkov.
Voditelji teh držav so naklonjeni modelu, ki ga je že uvedla italijanska premierka Giorgia Meloni v Albaniji, kjer so vzpostavili zunanje izvajanje vročih točk za migrante. Orbán je na svojem družbenem omrežju X poudaril, da je migracijska politika Bruslja del problema in ne rešitev. Njegova izjava izraža odločenost, da edina učinkovita rešitev evropske migracijske krize leži v strogem varovanju meja in zaustavitvi migracij.
Podpora Srbiji in sodelovanje
Sodelovanje med Slovaško, Madžarsko in Srbijo se krepi predvsem na področju migracij in varovanja meja. Fico in Orbán sta Vučiću izkazala polno podporo pri vstopu Srbije v Evropsko unijo, kar poudarja pomembnost sodelovanja med državami, ki imajo skupne cilje glede migracijske politike. Vučić je izpostavil, da se je število migrantov v Srbiji letos v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo za kar 80 odstotkov. Trenutno je v sprejemnih centrih v Srbiji le 477 migrantov, kar je po njegovih besedah rezultat tesnega sodelovanja z Madžarsko in Slovaško. Vučić je prav tako zavrnil možnost, da bi Srbija gostila migrantska taborišča za druge države, kot je to storila Albanija.
Vprašanje pa ostaja, kaj Srbija pridobiva s tovrstnim sodelovanjem. Kot država, ki še ni članica EU, bi lahko koristila Slovaški in Madžarski pri zaustavljanju migrantov na mejah, a mnogi analitiki, kot je Oliver Röpke, predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, dvomijo, da bo Srbija pridobila večje ugodnosti brez izpolnjevanja vseh meril za članstvo v EU.
Višegrajska skupina in nova tristranska oblika
Kljub sodelovanju med Bratislavo, Budimpešto in Beogradom v okviru migracijske politike, se zdi, da nova tristranska oblika sodelovanja ne bo nadomestila Višegrajske skupine, ki ima pomembno vlogo pri usklajevanju stališč znotraj regije. Madžarska, Slovaška in Srbija imajo do migracij in mehkega odnosa do Rusije sicer podoben pristop, a Poljska in Češka, ki sta prav tako del Višegrajske skupine, ostajata trdno na protikremeljskem in protransatlantskem stališču.
Slovaški novinar Andrej Matisak meni, da je format BBB (Bratislava, Budimpešta, Beograd) zgolj oportunistični forum za izmenjavo mnenj med politično sorodnimi voditelji. Vendar pa ta format ne bo nadomestil Višegrajske skupine, saj ta še vedno igra pomembno vlogo znotraj EU, zlasti pri vprašanjih širitev in migracijske politike. Matisak tudi poudarja, da Srbija pridobiva pomembna zaveznika znotraj EU v obliki Madžarske in Slovaške, kar bi lahko pozitivno vplivalo na njena pogajanja o vstopu v evropski blok.
Portal24; Foto: Pexels/dowebber Amirz