Madžarska naslednjega paketa vojaške pomoči za Ukrajino ni odobrila
Madžarska izplačila naslednjega paketa vojaške pomoči Ukrajini v okviru Evropske mirovne pomoči (EPF), ni odobrila je sporočil urad vladnega tiskovnega predstavnika. EPF, ustanovljen leta 2021, je zunajproračunski instrument. Namenjen krepitvi sposobnosti EU za preprečevanje konfliktov, gradnjo miru in krepitev mednarodne varnosti.
“Madžarska se s tem, da Evropska unija skupaj z drugimi obstoječimi orodji uporablja EPF samo za Ukrajino, ne strinja. To namreč ne omogoča usmerjanja zadostnih sredstev za promocijo interesov EU na drugih področjih,” je dejal tiskovni predstavnik madžarske vlade. Urad je dejal v elektronskem odgovoru Reutersu na poročanje italijanskih medijev o tem vprašanju.
Madžarska sankcije proti Rusiji večkrat kritizirala
Druga območja, kjer bi lahko uporabili sredstva, naj bi bila tudi Balkan ali Severna Afrika. “Za madžarsko vlado je ključnega pomena, da se ta vprašanja razjasnijo, in zato ni odobrila izplačila naslednje tranše iz EPF,” so dodali v uradu tiskovnega predstavnika.
EU je doslej v okviru EPF za vojaško podporo Ukrajini zagotovila skupaj okoli 3,6 milijarde evrov. Madžarska, ki je članica EU in Nata, je zavrnila dobavo kakršne koli vojaške opreme sosednji Ukrajini, v katero so februarja 2022 vdrle ruske sile.
Tudi Madžarska je že večkrat kritizirala sankcije EU proti Rusiji, ki jih mora prav tako soglasno potrditi vseh 27 držav EU, a je na koncu podprla vse doslej dogovorjene ukrepe.
Svetovalec Zelenskega: Nimamo dovolj opreme za protiofenzivo
Ukrajina nima dovolj vojaške opreme za začetek protiofenzive proti Rusiji, je dejal namestnik vodje urada predsednika Zelenskega. Igor Zovkva je dejal, da njegova država potrebuje oklepna vozila in tanke, če želi “osvoboditi” območja, ki jih je okupirala Moskva.
Dodal je, da je bil “glavni cilj” obiskov Zelenskega pri evropskih sosedah, vključno z Združenim kraljestvom, Nemčijo in Italijo v zadnjih dneh, zahtevati “dodatne vojaške pakete”. Žovkva je za Sky News dejal, da “stopnja opremljenosti žal še ni zadostna za začetek protiofenzive”.
“Za začetek protiofenzive z osvoboditvijo ukrajinskih ozemelj je potrebno dovolj topniških sistemov in streliva. Potrebujemo oklepna vozila in tanke. Želimo si, da bi bila ta protiofenziva čim bolj uspešna. Uspeh bi bila osvoboditev vseh osvojenih ozemelj Ukrajine,” je dejal.
Mednarodni reševalni odbor: Če pogodbe o izvozu žita ne bodo podaljšali, se bo število podhranjenih povečalo na 19 milijonov
Obnova črnomorske pobude za žito je ključnega pomena za varnost svetovne oskrbe s hrano, je v izjavi dejal Mednarodni reševalni odbor (IRC).
“Iztek črnomorskega sporazuma o žitu tvega dodatno destabilizacijo živilskih trgov v času rekordne negotovosti glede hrane. Glede na to, da se letos približno 349 milijonov ljudi v 79 državah sooča z akutno pomanjkanjem hrane, je treba črnomorski sporazum o žitu podaljšati,” so sporočili iz humanitarne organizacije.
Pobuda za žito, ki naj bi potekla 18. maja.
Po podatkih IRC je kar 90 odstotkov uvoza v vzhodnoafriške države pošiljk, podprtih s pogodbo o žitu. Če se ta uvoz ustavi, bo prišlo do “nenadnega povečanja števila podhranjenih ljudi” na skoraj 19 milijonov.
Direktor IRC za nujne primere v vzhodni Afriki Shashwat Saraf je dejal, da pomanjkanje hrane in cenovno dostopnih gnojil zvišujeta cene hrane. Zaradi slednjega ljudje v državah, kot je Somalija, težko “predvidijo, ali si bodo naslednji dan lahko privoščili obrok”.
“Iztek črnomorske pobude za žito bo verjetno povzročil povečano stopnjo lakote in podhranjenosti, kar bo povzročilo nadaljnjo katastrofo za vzhodno Afriko. Konstruktivna širitev sporazuma o žitu pomeni prinašanje več hrane v globalni sistem. Posledično pomaga tudi zmanjšati naraščajoče stroške in ohraniti stabilnost trga,” je poudaril Saraf.
Foto: STA