Madžarska in Slovaška Ukrajini grozita s tožbo

Madžarska in Slovaška sta Ukrajini zaradi njene odločitve, da omeji dobavo nafte družbi Lukoil zagrozili s tožbo. Ukrajina je potezo sprejela v okviru okrepljenih sankcij proti moskovskemu podjetju Lukoil. Slednje pa je del širših prizadevanj za zmanjšanje prihodkov Kremlja, ki financirajo vojaško invazijo v Ukrajini, ki traja že tretje leto.

Budimpešta in Bratislava sta se odločno odzvali, saj motnje v oskrbi z energijo ogrožajo njuni gospodarstvi. Državi sta v skupnem pismu pozvali Evropsko komisijo, naj posreduje in sproži postopek posvetovanja v okviru pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino. Bruselj je potrdil prejem pisma in napovedal, da bo morebitne postopke sprožila sama izvršna oblast, ki ima izključno pristojnost za trgovinsko politiko.

“Trenutno preučujemo vsebino tega pisma in zbiramo več informacij, preden sprejmemo kakršno koli odločitev,” je dejal tiskovni predstavnik Komisije. Dodal je, da trenutno ni neposrednega vpliva na zanesljivost oskrbe z nafto v EU. Odbor za trgovinsko politiko se bo na zahtevo Madžarske in Slovaške sestal v sredo, da oceni dejstva. Komisija je izrazila pripravljenost podpreti države članice in najti rešitev skupaj z Ukrajino, pri čemer bo v razprave vključen tudi Kijev.

‘Neprijazna odločitev’

Pismo je bilo poslano v ponedeljek, ko so se zunanji ministri EU zbrali na srečanju, kjer je bila na vrhu dnevnega reda ruska agresija. Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je izkoristil priložnost, da temo izpostavi svojim kolegom. “Ukrajinskim oblastem smo povedali, da je bila to nerazumljiva, nesprejemljiva in neprijazna odločitev,” je dejal Szijjártó v izjavi.

Slovaški zunanji minister Juraj Blanár je bil prav tako kritičen in je dejal, da omejitve dobave Lukoila predstavljajo “očitno kršitev” pridružitvenega sporazuma. “Zavračamo biti politično orodje,” je zapisal na Facebooku. “Odločno se bomo branili in uporabili vse možnosti evropskega prava.”

Madžarska in Slovaška opozarjata, da bosta Ukrajino tožili, če posredovanje pod vodstvom EU ne bo prineslo zadovoljivega odgovora. Obe državi, skupaj s Češko, sta izvzeti iz vseevropske prepovedi nakupa ruske surove nafte. Odstopanje, ki ga je predlagal Viktor Orbán, omogoča trem državam brez izhoda na morje prejemanje zalog nafte prek naftovoda Družba, ki potuje iz Rusije v srednjo Evropo.

Lukoil je glavni uporabnik plinovoda

Lukoil je glavni uporabnik plinovoda, vendar ga uporabljajo tudi druga podjetja, kot so Tatneft, Gazprom Neft in Russneft. Južni krak naftovoda vsak dan prepelje približno 250.000 sodčkov ruske nafte, največji kupec pa je skupina MOL, ki upravlja rafinerije na Slovaškem in Madžarskem.

“Sankcije EU, ki smo jim večkrat oporekali in za katere se je izkazalo, da imajo večji negativni vpliv na Slovaško in EU kot na samo Rusijo, določajo, da ima Slovaška izjemo pri uvozu nafte do konca leta,” je dejal Blanár. “Ukrajinska stran nam je preprečila uveljavitev te izjeme.”

Spor se je zgodil po Orbánovi “mirovni misiji”, nizu nenapovedanih obiskov, med katerimi je madžarski premier obiskal Kijev, Moskvo in Peking, da bi razpravljal o koncu vojne v Ukrajini. Orbánovo srečanje z Vladimirjem Putinom je bilo izjemno kontroverzno in je sprožilo bojkot šestmesečnega predsedovanja Madžarske Svetu EU, ki se je začelo 1. julija.

Szijjártó je v intervjuju za lokalne medije spor povezal z madžarskim vetom na vojaško pomoč EU Ukrajini, ki preprečuje sprostitev 6,5 milijarde evrov povračil, dolgovanim drugim članicam. “Dokler Ukrajina ne reši tega vprašanja, bi morali vsi pozabiti na plačilo 6,5 milijarde evrov odškodnine za prenos orožja,” je dejal. “Mi prispevamo, medtem ko Ukrajina ogroža varnost naše oskrbe z energijo.”

[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pixabay