Madžarska grozi z vetom na podaljšanje sankcij EU proti Rusiji
Madžarska je Bruslju ponovno povzroča skrbi, saj je premier Viktor Orbán nakazal možnost veta na podaljšanje sankcij EU proti Rusiji, katerih rok poteče 31. januarja. Veto bi lahko zamajal temelje evropske zunanje politike in ogrozil dosedanje ukrepe proti Moskvi zaradi njene invazije na Ukrajino.
Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 je EU sprejela 15 svežnjev sankcij, ki vključujejo omejitve na področju energije, tehnologije, financ, luksuznega blaga in transporta. Poleg tega je blok zamrznil sredstva ruske centralne banke v vrednosti 210 milijard evrov. Sankcije, ki so ključni del evropskega odziva na konflikt, se vsakih šest mesecev podaljšujejo s soglasjem vseh članic.
Kljub preteklim nesoglasjem je EU do zdaj uspešno podaljševala sankcije. Orbán je v radijskem intervjuju izrazil nestrinjanje s podaljšanjem in pozval evropske voditelje k razmisleku o nadaljevanju tega režima, piše Euronews.
Povezava med sankcijami in energetsko krizo
Orbánova vlada je obnovitev sankcij povezala z vprašanjem energetskega tranzita, kar dodatno zapleta že tako občutljivo situacijo. Madžarska je izrazila nezadovoljstvo z odločitvijo Ukrajine, da prekine tranzit ruskega plina skozi svojo ozemlje, kar je po besedah madžarskega premierja povzročilo energetsko negotovost v Srednji Evropi.
“Če Ukrajinci pričakujejo podporo, na primer sankcioniranje Rusov, morajo omogočiti ponovno vzpostavitev plinskih tranzitnih poti,” je dejal Orbán in pozval Evropsko komisijo k posredovanju. Bruselj je zavrnil to možnost in poudaril, da sankcije proti Rusiji ostajajo ločene od vprašanj energetske oskrbe.
Skrb diplomacije in reakcije članic
Madžarska retorika je sprožila nemir med evropskimi diplomati. Več visokih uradnikov je opozorilo, da bi morebitni madžarski veto lahko povzročil razpad sankcijskega režima, kar bi oslabilo zmožnost EU, da odgovori na rusko agresijo.
“Budimpešta se igra z ognjem,” je dejal eden izmed diplomatov, ki zaradi občutljivosti zadeve ni želel biti imenovan. Razprave za zaprtimi vrati so razkrile negotovost. Madžarski predstavnik Péter Szijjártó pa je ostal nejasen glede svojega stališča.
V Bruslju so prepričani, da Orbán uporablja tako imenovano “transakcijsko diplomacijo”, s katero želi doseči dodatne koncesije za svojo državo. Madžarska se pogosto poslužuje takšnih taktik, pa še nikoli ni tako neposredno ogrozila sankcijskega režima. Slednje pa evropske voditelje postavlja v dilemo, kako se odzvati.
Prihodnje odločitve in Trumpov vpliv
Dodaten dejavnik, ki zapleta situacijo, so zadnje izjave nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal morebitno zaostritev sankcij proti Rusiji. Čeprav Trumpova stališča do Rusije v preteklosti niso bila enotna, je napoved uvedbe novih carin in sankcij proti Moskvi presenetile opazovalce.
EU medtem pripravlja že 16. sveženj sankcij, ki naj bi bil potrjen pred tretjo obletnico invazije februarja 2025. Vendar ostaja vprašanje, ali bodo vse članice pripravljene podpreti podaljšanje trenutnih ukrepov. Madžarska bi lahko svojo odločitev pogojevala z dodatno pomočjo EU za energetske potrebe, kar bi omogočilo premostitev trenutnega konflikta interesov.
Razplet situacije bo jasnejši po ponedeljkovem srečanju zunanjih ministrov, kjer naj bi Madžarska predstavila svoje končno stališče.
Portal24; Foto: Pixabay